Afera dodatki: država terja vračilo dodatkov za stalno pripravljenost

Tožba proti Univerzi v Ljubljani za 781.000 evrov nenamensko porabljenih javnih sredstev.

Objavljeno
11. maj 2017 10.55
Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta. Slovenija 3.aprila 2015.
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana − Slabi dve leti po razkritju v Delovih Ozadjih, da so si posamezne fakultete nezakonito izplačevale dodatke za stalno pripravljenost, se bodo s to tematiko ukvarjali na ljubljanskem okrožnem sodišču. Za jutri, petek, je na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča razpisan narok v tožbi države proti ljubljanski univerzi.

Na državnem pravobranilstvu pojasnjujejo, da Republika Slovenija toži Univerzo v Ljubljani zaradi nenamensko porabljenih javnih sredstev. »Država zahteva vračilo sredstev, ki so jih nezakonito izplačevale posamezne ljubljanske fakultete kot dodatek za stalno pripravljenost v skupni višini 780.943,30 evra s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče bo v petek, 12. maja, opravilo narok za glavno obravnavo.«

Zahtevajo vračilo

V Delu smo že pred časom pisali, da mora Univerza v Ljubljani v proračun vrniti slabih 781.000 evrov. Inšpektorat za javni sektor je pred dvema letoma opravil nadzor na 11 fakultetah Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost, saj za to niso imele pravne podlage.

Medicinska in veterinarska fakulteta, ki poleg izobraževalnega in znanstvenega dela opravljata tudi zdravniško in veterinarsko dejavnost, sta si dodatek v letih od 2012 do 2014 izplačevali v skladu s pravili, v nasprotju z ekonomsko fakulteto, fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, filozofsko fakulteto, fakulteto za družbene vede, za šport, za matematiko in fiziko, za elektrotehniko, za računalništvo in informatiko ter za socialno delo, je ugotovil inšpektorat.

Največ so izplačali na ekonomski fakulteti, kjer so leta 2013 med 60 zaposlenih razdelili 150.000 evrov bruto dodatka. V enem mesecu je bilo v stalni pripravljenosti vsaj 41 zaposlenih. Gre za leto, ko je ekonomsko fakulteto vodil minister za finance Dušan Mramor, v njegovi ožji ekipi pa je bila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič (oba sta v celoti vrnila izplačani dodatek za stalno pripravljenost).

Lani marca je ministrstvo Univerzi v Ljubljani naložilo, da mora v 30 dneh v proračun vrniti celoten bruto dodatek za stalno pripravljenost (781.000 evrov), ki ga je zaposlenim izplačalo devet fakultet. Univerza se je na sklep pritožila, ministrstvo pa jo je znova pozvalo k vračilu. Ker vračila ni bilo, je ministrstvo državnemu pravobranilstvu naložilo, naj denar izterja po sodni poti.

Ugovori univerze

Univerza je že ob pritožbi na odločitev inšpektorata opozorila, da zakon o sistemu plač v javnem sektorju od zaposlenih zahteva vračilo preveč izplačanih plač zgolj v zadnjih desetih mesecih, ministrstvo pa zdaj s tožbo kljub temu zahteva vračilo zneska za celotno obdobje petih let, česar pa univerza, trdi, ne more izterjati od svojih zaposlenih. Zato je zahtevek države s stališča univerze neizvršljiv, saj če bo morala vrniti več sredstev, kot jih bo prejela od svojih zaposlenih, to lahko predstavlja nenamensko rabo drugih sredstev, ker univerza ne razpolaga z viri financiranja, ki bi jih lahko porabila za ta namen.

Poleg tega državi po mnenju univerze ni uspelo pokazati, da so izplačana sredstva zares v celoti proračunska, saj mora univerza, ker je v številnih segmentih podfinancirana, dodatna sredstva pridobivati na trgu. Sodišče bo tako moralo očitno ugotavljati, ali gre pri spornih dodatkih prav za proračunska sredstva ali morda za neproračunska, ki jih je univerza pridobila na trgu.

Kazenske ovadbe

Z nezakonitim izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost se je ukvarjala tudi policija in zaradi suma storitve 74 kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ovadila 18 fizičnih oseb. Ovadbe za štiri od njih − neuradno so bili po poročanju medijev menda ovadeni Metka Tekavčič in Dušan Mramor, sedanja dekanja in nekdanji dekan ekonomske fakultete, ter njuna namestnika, kjer so si izplačali daleč največ dodatka − so bile na specializirano državno tožilstvo poslane že oktobra lani. Proti sedmim fizičnim osebam, med njimi sta menda tudi Mramor in Tekavčičeva, je specializirano državno tožilstvo zahtevalo dve sodni preiskavi. Ljubljansko okrožno sodišče po nedavnem poročanju medijev o tožilski zahtevi še ni odločilo.