Afera Koprivnikar: Sodišče še v drugo potrdilo zakonitost odpovedi

Delovno sodišče znova zavrnilo tožbo odpuščenega policista Mihe Sakača, saj ugotavlja, da je bila izredna odpoved pravočasna in zakonita.

Objavljeno
23. marec 2018 16.47
*lvu* POLICIJA
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana - Miha Sakač, ki so mu zaradi vpletenosti v tako imenovano afero Koprivnikar pokazali vrata na policiji, je tudi v ponovljenem postopku na delovnem sodišču izgubil tožbo, s katero je zatrjeval nezakonitost izredne odpovedi.

Namestnik koprskega regionalnega predstavnika Sindikata policistov Slovenije Miha Sakač je eden od petih policistov, ki so 31. marca 2016 dobili izredno odpoved zaradi svoje vloge pri dogovarjanju o prometni kontroli ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja sredi policijske stavke novembra 2015. Vsi so odpoved izpodbijali na delovnem sodišču (tožilstvo sicer zanje zahteva uvedbo preiskave), a je to štiri tožbe že pravnomočno zavrnilo. Tudi za Sakača je delovno sodišče razsodilo, da je bila njegova odpoved prav tako zakonita, vendar je višje delovno sodišče sodbo na Sakačevo pritožbo razveljavilo, češ da mu delodajalec v postopku izredne odpovedi ni pravilno vročil vabila na zagovor, s čimer mu je kršil pravico do zagovora oziroma obrambe.

Sodišče prve stopnje se je že prvič postavilo na stališče, da Sakaču ta pravica ni bila kršena, četudi mu vabilo na zagovor in pisna obrazložitev nista bila vročena. Štelo je, da je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) storilo vse, da bi mu omogočilo zagovor, saj mu je poskušalo vabilo vročiti kar sedemkrat po interni poti po policijskih vročevalcih in pisno oziroma z osebno vročitvijo po določbah upravnega postopka po Pošti Slovenije ter prek odvetniške družbe Matoz, ki jo je pooblastil za zastopanje. Sodišče je na podlagi listin razsodilo, da se je odpuščeni policist izmikal vročitvi, ni pa zaslišalo prič, ki jih je Sakač predlagal, s tem pa mu je po mnenju višjega delovnega sodišča kršilo pravico do izjave.

Delovno sodišče je zato v ponovljenem postopku po napotkih višjega sodišča ravno v zvezi z neuspešnim vročanjem na naslovu Sakačevega stalnega prebivališča v Žalcu in dejanskega prebivališča v Kolombanu zaslišalo 14 Sakačevih prič - pismonoše, Sakačeve sosede, policijske inšpektorje in Sakačeve bližnje sorodnike. A je tudi drugič prišlo do enakih ugotovitev in njegov tožbeni zahtevek zavrnilo (sodba ni pravnomočna).

Ugotovilo je sicer, da vročitev prek odvetnika ni bila pravilna, saj Sakačevo pooblastilo odvetniku za zastopanje, podpisano pred začetkom postopka izredne odpovedi, ni zajelo zastopanja glede odpovedi. Za vročanje na naslovu stalnega prebivališča pa ni mogoče uporabiti fikcije vročanja, saj je bil delodajalec dolžan vročati pošto na naslovu dejanskega bivališča, kar je tudi poskušal trikrat, vendar neuspešno.

Sedem poskusov vročitve

A ne glede na to sodišče na podlagi dokazov ugotavlja, da je bil Sakač (prek odvetnika in sorodnikov, ki so prevzeli pošto) nedvomno neformalno seznanjen o začetem postopku izredne odpovedi in da mu delodajalec poskuša vročiti pisno obdolžitev in vabilo na zagovor. Ministrstvo mu ju je poskušalo vročiti kar sedemkrat, a je bilo zaradi izmikanja tožnika neuspešno, ugotavlja sodišče. Kljub temu da mu ni pravilno vročilo pisne obdolžitve in vabila na zagovor, mu je zagovor omogočilo 31. marca 2016, a nanj ni prišel. Sodišče tako ugotavlja, da je MNZ storilo vse, da bi mu omogočili zagovor, pa tega ni izkoristil, saj tudi v delovnem sporu ni hotel pojasnjevati očitkov, češ da zoper njega poteka predkazenski postopek. Zato je vztrajanje pri stališču, da je delodajalec kršil njegovo pravico do obrambe, »čisti pravni formalizem, ki ni namenjen zaščiti delavčevih pravic iz delovnega razmerja, pač pa bi vztrajanje pri tem tožniku omogočilo zlorabo pravice«, meni sodišče.

Dodaja, da je Sakač eden glavnih idejnih snovalcev in organizatorjev ustavitve ministra, zasledoval pa je namen opraviti policijski nadzor s preizkusom alkoholiziranosti Koprivnikarja izključno zaradi njegove funkcije ministra in vodilnega pogajalca na vladni strani, »da bi s tem vplival na njegov ugled v družbi in oslabil pogajalsko moč vladne strani«. Za konkretni policijski postopek namreč niso obstajali zakoniti razlogi in je bil ta diskriminatoren zaradi Koprivnikarjeve funkcije, tožnikovo ravnanje pa po mnenju sodišča kaže na grobo zlorabo funkcije policista, uradnih nalog, poznanstev in informacij, s čimer je grobo posegel v ugled policije.

Sodišče je sledilo stališču MNZ, da je njihovo zaupanje do Sakača tako porušeno, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Zato obstaja resen in utemeljen razlog za izredno odpoved, ta pa je bila po ugotovitvah sodišča zakonita, pravočasna in izpeljana po zakonitem postopku.