Tiskane izdaje
Maribor - »Krivde ne priznavam,« je na včerajšnjem predobravnavnem naroku povedal 26-letni Matjaž Škorjanc. Domnevni avtor računalniškega programa, s katerim da so si spletni kriminalci pokorili več milijonov računalnikov po vsem svetu, je s tem tudi zavrnil ponudbo tožilstva za milejšo kazen.
Obtožnica Matjaža Škorjanca, spretnega računalnikarja iz Hotinje vasi, v aferi Mariposa znanega tudi pod vzdevkom Iserdo, bremeni izdelave zlonamerne kode BF bot, pripomočka, namenjenega za vdor v informacijski sistem, trikratne pomoči pri napadu na informacijski sistem in pranja denarja velike vrednosti.
Na vprašanje okrožne sodnice Danile Dobčnik Šošterič, ali razume obtožbo, je Matjaž Škorjanc odvrnil, da določenih zadev ne razume, vsebino pa. Tožilec Izidor Rojs je na predobravnavnem naroku dejal, da bi bilo tožilstvo pripravljeno Škorjancu, če bi očitana dejanja priznal, ponuditi kazen štiri leta in pol zapora; če bi jim dal informacije, za katere so ga prosili - te bi omogočile odpravo po svetu povzročene škode in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki jim je prodal zlonamerno kodo -, pa bi kazen še znižali na tri leta.
A Škorjanc, ki je od oktobra lani v priporu, te ponudbe ni hotel sprejeti, temveč se je raje odločil za sojenje. Na njem bo tožilstvo predlagalo precej strožjo kazen, Rojs je včeraj govoril o najmanj šestih letih in petih mesecih. Vztrajalo bo tudi pri odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Še neprimerno hujša kazen bi Škorjancu, po obtožbi je bilo z njegovo zlonamerno kodo okuženih več kot 740.200 računalnikov, grozila čez lužo; v ZDA, ki so lani neuspešno zahtevale njegovo izročitev, najvišje možne kazni za različna dejanja, ki jih je tam osumljen (zarota o izsiljevanju, zarota za izvedbo elektronske goljufije in bančne goljufije, oškodovanje zaščitenega računalnika ...), v seštevku nanesejo kar 65 let zapora.
Škorjanc bi moral sesti na zatožno klop že 6. julija, a je njegov odvetnik prosil za preložitev predobravnavnega naroka. Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je opravičilu ugodila, prav tako ni nasprotovala pisnemu opravičilu soobtožene Zdenke Škorjanc, prvoobtoženčeve matere. Tožilstvo jo bremeni pranja denarja.
Družbenokoristno delo
Preostali trije obtoženi so se pred tednom dni pojavili v sodni dvorani in dvema v prihodnje na zatožni klopi ne bo več treba sedeti. Darko Goričanac in srbski državljan z bivališčem v Sloveniji Mentor Leniqi sta namreč kaznivo dejanje napada na informacijski sistem priznala in se s tožilstvom pogodila pol ure pred predobravnavnim narokom.
Šestindvajsetletni Goričanac se je sprijaznil s poldrugim letom zapora, vendar bo kazen v dveh letih odslužil s 480 urami družbenokoristnega dela. V enaki meri bo svoje grehe poplačal tudi 28-letni Leniqi, ki bi sicer moral v zapor za leto in tri mesece. Oba morata plačati stroške postopka, Goričanac 2000 evrov, Leniqi tisočaka več.
Nekdanje Škorjančevo dekle, 26-letna zdravnica Nuša Čoh, krivde ni priznala. Njen zagovornik Borut Mihurko je predlagal, naj se ji sodi posebej, da ji ne bi nastali nepotrebni stroški in ker se pripravlja na specializacijo. Poleg tega je Mihurko prepričan, da ni dokazov, da bi Škorjancu naklepno pomagala in da je vedela za zlonamerno kodo.
Tožilec Izidor Rojs je temu nasprotoval z razlago, da je zavrnila predloge bančnih uslužbencev, da denarja na svoj račun zaradi visokih provizij ne bi prejemala prek western uniona in je torej Škorjancu zavestno pomagala. Tožilstvo jo bremeni pomoči pri pranju denarja, ker da je Škorjancu posodila svoj transakcijski račun. Sodišče predlogu odvetnika Mihurka ni ugodilo.
Američani zahtevali izročitev
Matjaž Škorjanc je prvo ime afere. A zaslovel ni le z domnevno izdelavo zloglasnega programa, ki je omogočal vzpostavitev nadzora nad tujimi računalniki, temveč tudi s tem, da so se zanj zelo zanimali agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, ZDA pa so zahtevale njegovo izročitev. A iz tega ni bilo nič, saj Slovenija svojih državljanov ne izroča.
Škorjanc je bil v virtualnem računalniškem svetu znan pod imenom Iserdo. Zlonamerni program je domnevno prodajal na spletni strani Butterfly Network Solutions, med najrazvpitejšimi kupci pa so neki Španci, ki so si menda s programom pokorili kar 12 milijonov računalnikov in jih združili v omrežje Mariposa (v prevodu metulj). Z računalnikov so domnevno kradli podatke o kreditnih karticah in si nakazovali denar na svoje račune. Ko so jim na prste stopili španski policisti, se je začel klobčič razpletati in se odvil vse do Slovenije.
Sojenje Škorjancu in Čohovi se bo začelo 6. avgusta, medtem ko ima Škorjančeva mati zdravniško potrdilo, da za zdaj ni sposobna spremljati sojenja.
