Tiskane izdaje
Kranj – »Vsak član uprave je na svojem področju dela odločal in deloval samostojno. Med seboj smo si zaupali in v dobri veri smo delovali 15 let, ko smo iz lokalnega trgovca postali veliko mednarodno podjetje z več kot 5000 zaposlenimi. Večina odločitev je bila zelo dobrih, nekatere pa so se pozneje izkazale za slabe,« je kot priča v pravdnem postopku povedal nekdanji prvi mož Merkurja Albin Kordež.
Merkur v stečaju od nekdanjih članov uprave in nadzornikov zahteva odškodnino devet milijonov evrov s pripadki, ker je pri preprodaji trgovskega centra na Primskovem prišlo do oškodovanja. Sodnik Aleksander Urankar je v delni sodbi pred tednom dni zavrnil tožbeni zahtevek zoper Branka Dernovška, nekdanjega predstavnika zaposlenih v upravi Merkurja, in nekdanjega člana nadzornega sveta Jakoba Piskernika.
Ker je Kordež zamudil z odgovorom za odškodninsko tožbo, mu je sodišče že lani naložilo plačilo sorazmernega deleža. Postopek se torej nadaljuje zgolj proti nekdanjima članoma uprave Goranu Čelesniku in Milanu Jelovčanu ter predsednici nadzornega sveta oziroma direktorici Merfina Marti Bertoncelj.
Kordež je med včerajšnjim več kot enournim pričanjem dejal, da je odločitev o preprodaji trgovskega centra sprejel sam, ker je ta posel spadal pod finance. Pri tem pa opozoril, da je bilo tisto obdobje (konec leta 2008) povsem drugačno.
»Merkur je lahko v enem dnevu prodal za 10 milijonov evrov blaga, imeli smo več kot 100 milijonov odprtih investicij. Pri takem obsegu dela se člani uprave nismo pogovarjali o vsem, dopuščam pa možnost, da sem Čelesnika in Jelovčana obvestil o preprodaji centra. Vsekakor o tem poslu uprava ni sprejela nobenega sklepa, nismo glasovali in nobene potrebe nisem čutil, da bi o tem obveščal nadzorni svet,« je razložil Kordež.
Pooblaščenec Merkurja Samo Ošabnik je pri tem glasno pripomnil, da vsa odgovornost pristojnih res ne more temeljiti na tem, da nihče ni nič vedel.
Zanemaril pravo
Nekdanji prvi mož Merkurja je povedal, da sta se Merkur in Merfin medsebojno likvidnostno podpirala, poudaril je tudi, da je direktorico Merfina Marto Bertoncelj seznanjal o nekaterih zadevah, ona pa je sledila njegovim usmeritvam. Pravnici Urška Ražen in Špela Bavec Žumer sta v nadaljevanju potrdili, da sta po Kordeževih navodilih sestavili pogodbe, potrebne za sklenitev posla. Posledica tega posla je bila, da je imel Merfin do Merkurja 8,7 milijona evrov obveznosti.
»Zaupal sem pravni službi v Merkurju. Moja napaka je bila, da sem pravu dal premalo teže. Kajti če se je meni z ekonomskega in logičnega vidika nekaj zdelo smiselno, nisem najemal velikih odvetniških družb, da bi za vsako transakcijo pridobil njihovo mnenje,« je dejal Kordež.
Merkur in Merfin (70-odstotni lastnik Merkurja) sta se ves čas likvidnostno podpirala, zato so se sredstva prelivala, je navedel Kordež. Na vprašanje, zakaj ni Merkur takoj kupil centra od Hypo Leasinga za devet milijonov, ampak z zamikom pol leta za 21 milijonov, je Kordež odgovoril, da je tehtal, ali naj si izplačajo dividende ali ne. »Ker je bil medijski pritisk močan, sem ocenil, da je ta transakcija s trgovskim centrom ekvivalentna izplačilu dividend. In razlika, ki je prišla skozi ta posel, bi se poravnala z izplačilom dividend v dveh, treh letih ...«
Koliko so bile dejansko vredne nepremičnine na Primskovem, bo ugotovil sodni cenilec. Kdaj se bo pravda, na kateri bo zaslišana samo še Anita Valjavec, pomočnica izvršne direktorice za finance, nadaljevala, ni znano.
