Tiskane izdaje
Ljubljana - »V slovenskih zaporih so bile 26. julija zaprte 1404 osebe, zmogljivosti vseh zavodov pa znaša 1309 oseb. To pomeni, da so bili zasedeni 107- odstotno,« je v odgovoru na ugotovitve računskega sodišča dejal direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter uprava za izvrševanje kazenskih sankcij bosta proučila revizijsko poročilo računskega sodišča glede neučinkovitosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov in se nanj odzvala v zakonsko določenem roku, to je v 90 dneh, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman.
Kot je razložil, se tako ministrstvo kot uprava za izvrševanje kazenskih sankcij zavedata težav s prenapolnjenostjo zaporov, ki so nastale zaradi hitrega povečanja števila zaprtih oseb - v zadnjih 15 letih se je podvojilo.
»Gre za sistemsko vprašanje, katerega reševanje presega pristojnosti uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in se ga lahko uspešno in skladno z mednarodnimi priporočili rešuje le s sodelovanjem različnih organov in ob jasni vladni strategiji.« To nesporno izhaja tudi iz priporočila Sveta Evrope iz leta 1999.
Vlada je v odgovoru na poročilo odbora za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega postopanja ali kaznovanja že pred leti odgovorila, da bodo naša prizadevanja usmerjena predvsem v iskanje novih alternativ odvzemu svobode in večjo uporabo že uzakonjenih možnosti ter izboljšanje in povečanje prostorskih zmogljivosti v okviru obstoječih zaporov.
Direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič je dodal, da je vlada, upoštevajoč priporočila Sveta Evrope, na prvo mesto postavila alternativne oblike prestajanja kazni, ki so tudi cenejše od gradnje novih zaporov. Vlada je v naslednjih letih s spremembo predpisov uvedla nove in pomembno razširila že uzakonjene priporu in zaporu alternativne oblike, a temu ni sledila povečana uporaba teh oblik v praksi.
Premalo proračunskega denarja
»Ugotovitvi računskega sodišča, da so zapori še vedno prenapolnjeni in da niso izpolnjeni cilji, postavljeni v načrtu prostorskega razvoja uprave oziroma v beli knjigi o reševanju prostorske problematike, ki jo je pripravilo ministrstvo za pravosodje, vsekakor držita,« je dejal Valentinčič, »vendar predvsem zaradi vzrokov, na katere uprava za izvrševanje sankcij ni mogla vplivati.«
Uprava in pozneje ministrstvo sta pred leti postavila zelo ambiciozen terminski načrt odpravljanja prostorske problematike slovenskih zaporov, ki pa ga v navedenem obdobju ni bilo mogoče uresničiti, saj je bilo za to premalo proračunskega denarja.
Valentinčič je še pojasnil, da je glede na negotovost proračunskega financiranja tovrstnih naložb v zapore, ko se sredstva zagotavljajo samo za eno ali dve leti, potem pa se z vsako spremembo proračuna praviloma zmanjšajo, kot je bila praksa zadnjih let, zelo težko načrtovati naložbe.
S tovrstnimi težavami se je uprava srečevala tudi pri gradnji dveh novih objektov na Dobu, ko so bila v proračunu že odobrena sredstva večkrat zmanjšana. Zato je bilo treba spremeniti tudi projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje.
Poleg tega so bile potrebne še druge spremembe projekta (odločitev o povečanju zmogljivosti obnovljenega zavoda zaradi hitrega povečanja števila obsojencev in odločitev za celovito prenovo leta 2008). »Glede na korenito zmanjšana sredstva je bil projekt Dob dejansko zgodba o uspehu,« je še posebno poudaril Valentinčič.
Izboljšave v zaporih
V zadnjih desetih letih so se prostorske razmere v zaporih kljub prenapolnjenosti pomembno izboljšale. Zgrajen je bil nov zapor v Kopru, odprt je bil nov Odprti oddelek Puščava v okviru Doba, zgrajeni sta bili tudi dve novi zgradbi v zaprtem delu Doba, prenovljene so bile zgradbe polodprtega oddelka Slovenska vas.
Obnovili so oddelek mariborskega pripora, na upravi pa poudarjajo še številne manjše prostorske izboljšave na drugih lokacijah.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so že večkrat poudarili, da bi se prenapolnjenost zaporov lahko reševala z večjo uporabo priporu in zaporu alternativnih oblik, katerih izrekanje je v pristojnosti sodišč. Stališče ministrstva in uprave je, da je na tem področju še veliko priložnosti za izboljšanje.
Vsako leto nastopi kazen približno 80 odstotkov zapornikov, obsojenih na zaporno kazen, krajšo od dveh let. Približno tretjina teh obsojencev (okrog 300) pride v zapor sama, kar pomeni, da ni varnostnih zadržkov za alternativno prestajanje kazni.
Zahvala računskemu sodišču
»Zadovoljni smo, da je računsko sodišče v poročilu ugotovilo, da je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ustrezno in v zadostni meri uporabljala ukrepe za zmanjšanje prenapolnjenosti zaporov, in je zavzelo mnenje, da je bila uprava uspešna pri reševanju posledic prenapolnjenosti zaporov,« je še dodal direktor Valentinčič.
