AMZS: Morali bi že sprožiti vse alarme

Ljubljana – »Se bodo po opozorilih evropske komisije vendarle oglasili alarmi?« se sprašujejo v AMZS, kjer so opozorili na rezultate primerjalne analize o tem, kako države članice izpolnjujejo svojo vlogo in naloge v 30 različnih kategorijah, povezanih s prometom. Slovenija se je znašla na repu lestvice – na 24. mestu med 28 državami članicami. V dveh letih je nazadovala za deset mest.

»Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je zaradi slabšanja prometne varnosti v Sloveniji na pristojne institucije že večkrat naslovila različne pozive, na to temo je bilo tudi že več sestankov, a se ni zgodilo nič,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala tiskovna predstavnica AMZS Anita Drev. Poudarila je, da so bili pika na i rezultati analize, v katerih se je Slovenija izrazila porazno. Po njenih besedah sta nam evropska komisija in komisarka za promet Violeta Bulc nastavila ogledalo, vendar se od pristojnih v Sloveniji na to ni odzval nihče. Odločili so se, da s sogovorniki sami opozorijo na to problematiko.

Čeprav se rezultati analize ne nanašajo le na prometno varnost, ampak tudi, denimo, na delež žensk, zaposlenih v prometnem sektorju in mobilnosti, so se v AMZS osredotočili na tisti del »neodgovornosti pristojnih«, ki se že kaže v vse večjem številu smrtnih žrtev na naših cestah. Med 1. januarjem in 3. novembrom je umrlo že 117 ljudi, kar je 11 več kot v istem obdobju lani in celo več kot v celotnem letu 2014 (108).

AMZS je opozarjal že lani

Robert Štaba, generalni sekretar AMZS, je povedal, da je molk, v katerega se je Slovenija zavila ob teh rezultatih, podoben tistemu iz leta 2007, ko je bila Slovenija na evropskem repu po prometni varnosti: v obdobju od leta 2001 do leta 2007 je bila Slovenija poleg Romunije na tem področju najslabša. A takrat so po njegovih besedah odgovorni sprejeli izziv in leta 2010 smo že bili med državami z največjim napredkom, ki pa se je zdaj na žalost ustavil.

»Če je agencija za varnost cestnega prometa poudarila, da so bile leta 2015 krive nenavadne vremenske razmere, je leta 2016 trend dokazoval, da ne iščemo pravih sistemskih rešitev, ki obstajajo,« je bil oster Štaba. Povedal je, da so na to že lani opozarjali ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča in tudi direktorja agencije za varnost prometa Igorja Velova, odgovorna na tem področju. Velov, je povedal Štaba, je zagotavljal, da bo agencija, ki je odgovorna za uresničevanje Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, poskrbela za več aktivnosti, ki bodo prinesli večjo varnost, vendar se to ni zgodilo, Slovenija pa se po številu mrtvih že uvršča med prometno manj varne države.

Pasivnost agencije za varnost prometa

Štaba je spet spomnil tudi na pasivnost agencije pri različnih aferah. Po njegovih besedah je bila že leta 2013 seznanjena s policijskim poročilom o 4023 ponarejenih vozniških dovoljenjih, 2853 spornih zdravniških spričevalih in 1351 spornih odobritvah tehnične brezhibnosti vozil. Poudaril je, da bi agencija lahko poskušala vplivati na pristojne, naj sistemsko rešijo problematiko, tako pa še vedno vozi več tisoč voznikov, ki ne bi smeli. Štaba je opozoril, da so na agenciji sicer zagotavljali, da morajo, preden sprožijo upravne postopke, počakati na izide kazenskih postopkov, kar pa ni res. »Pridobili smo tudi pravno mnenje, ki dokazuje, da je upravni postopek samostojni postopek, neodvisen od predkazenskega postopka, za dokazila pa so lahko uporabljene tudi listine iz predkazenskega postopka, ki se jih lahko pridobi od tožilstva,« je povedal Štaba.

Avtošole se borijo za stranke, kakovost slaba

Do molka agencije ob skrb vzbujajočih podatkih o varnosti prometa sta bila kritična tudi ambasadorja zavoda Varna pot Roman in Lili Mavec, ki sta v prometni nesreči pred leti izgubila hčer. Tudi klinična psihologinja Alenka Sever je dodala, da je šokirana, ker ob takšnem poslabšanju prometne varnosti ustanovitelj in agencija molčita.

Direktorica AMZS Lucija Sajevec je opozorila predvsem na neurejene razmere oziroma nelojalno konkurenco v šolah vožnje. Te ponujajo tudi zelo poceni šolanje, kar pa velikokrat ne zagotavlja ustrezne ravni kakovosti, ki jih potrebujejo zlasti tisti, ki prvič sedejo za volan avtomobila. Enako velja za programe centrov varne vožnje in izvajalce tehničnih pregledov, tudi na tem področju ob vse nižjih cenah trpi kakovost.

Peter Lipar s fakultete za gradbeništvo in geodezijo je poudaril, da je v več kot 90 odstotkih za prometno nesrečo sicer kriv človek. To pomeni, da je treba na tem segmentu najbolj delati, vendar je tudi na izboljšanju infrastrukture mogoče še marsikaj postoriti. Poudaril je, da naši predpisi niso posodobljeni, glavna prioriteta bi morala biti gradnja cest, ki »odpuščajo napake« voznikom, ki med vožnjo niso skoncentrirani na vožnjo, so utrujeni in podobno. Po njegovem mnenju bi s takim pristopom lahko prihranili tretjino smrtnih žrtev na cestah. Za to bi bila potrebna tudi večja vlaganja, saj zadoščajo samo za to, da se stanje ne poslabša, je povedal. Sedemdeset odstotkov slovenskih cest je v katastrofalnem stanju. Da bi imeli »normalne ceste«, bi na leto potrebovali od 400 do 450 milijonov evrov.