Tiskane izdaje
»Upanje na pregon kriminalcev je skoraj brezpredmetno. Pristojnosti institucij pri reševanju spletnega kriminala se končajo na meji Evropske unije, kar s pridom izkoriščajo goljufi. Ti svoje spletne strani postavljajo na tujih strežnikih, skrivajo se za generičnimi elektronskimi naslovi, uporabljajo kriptirane plačilne valute in nas kontaktirajo iz lažnih profilov. Ne nazadnje je spletne kriminalce tako rekoč nemogoče izslediti tudi zato, ker pogosto prihajajo iz držav tretjega sveta, kjer njihova zakonodaja močno šepa in na možnost pregona lahko upamo le izjemoma. Anonimnost, ki jo omogoča internet, v svetu kiberkriminala igra na strani slabih fantov,« opozarja nacionalni odzivni center SI-CERT, ki s programom Varni na internetu sodeluje v akciji ozaveščanja o spletnih grožnjah Evropski mesec kibervarnosti, ki poteka oktobra v vseh članicah EU. Ves mesec bodo opozarjali na najpogostejše goljufije, ki merijo na slovenske spletne uporabnike, je na tiskovni konferenci ob tej priložnosti povedala Jasmina Mešić, koordinatorka programa.
Kar dobiš, to imaš
Zadnja leta opažajo velik porast sumljivih spletnih strani s ponudbami za različno blago, ki naj bi potrošnikom pomagalo pri boljšem počutju, rešilo njihove težave z zdravjem, denarjem in podobno. Tako kupci naletijo na obljube o znižanih cenah, vračilu celotne kupnine ali neverjetnih zdravstvenih učinkih, na drugi strani pa ni nobenih podatkov o prodajalcu. V večini primerov se izkaže, da se ponudniki nahajajo zunaj Evropske unije, na primer iz Kitajske ali ZDA, takšen nakup pa je tvegan, saj kupec ne more uveljavljati reklamacije, denimo zahtevati vračilo kupnine ali zamenjati blago, so opozorili sogovorniki.
»Kar dobiš, to imaš,« po besedah glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlić žal največkrat velja v teh primerih, saj pravice potrošnikov sežejo le do evropskih meja. Grlićeva je še izpostavila, da spletni uporabniki zaupajo, da je trgovec iz Slovenije, če je spletna stran v slovenščini, kar pa pogosto ne drži, tudi ko ne gre za očitne »googlovske« prevode. To je bilo tudi v primeru izdelka, za katerega je prodajalec trdil, da omogoča prihranek energije. Do lani so obravnavali kar 27 prijav v zvezi s tem izdelkom, ki ni deloval, potrošniki pa niso prejeli vračila denarja, saj je bilo podjetje registrirano zunaj Evrope.
Infografika: Delo
Tudi Evropski potrošniški center opaža, da potrošniki na podlagi domene zmotno sklepajo, iz katere države naj bi bil prodajalec. Največ zaupanja vzbujajo trgovine z domeno .de ali .uk, saj kupci menijo, da gre za nemške oziroma angleške trgovce. Vendar si domeno lahko vsak prosto izbere, zato ta ni zagotovilo za kakovost ali zanesljivost trgovca. Tako so obravnavali primere, ko je potrošnik na strani z domeno .de kupil plašč domnevno višjega kakovostnega razreda, prepričan, da je prodajalec iz Nemčije. Pošiljka je prispela iz Kitajske in tako kupcu povzročila še dodatne stroške s plačilom davka, plašč pa je bil slabe kakovosti.Največ lažnih trgovin za izdelke znanih znamk
Največje tveganje pa predstavljajo lažne spletne trgovine. To so le spletne strani z lepimi slikami in fotografijami, za katerimi sploh ne stoji registrirano podjetje. Kupec je v tem primeru kar dvakratno oškodovan, saj plačanega blaga ne bo prejel, lahko pa se zgodi tudi zloraba kreditne kartice. Gorazd Božič, vodja centra SI-CERT, je izpostavil, da je vaba zelo preprosta. Goljufi stavijo na nepozorne uporabnike, ki hitro nasedejo na nizke cene in velike obljube. Največ lažnih trgovin se skriva za izdelki znanih blagovnih znamk, denimo očal, torbic, oblačil, športnih obutev. V najboljšem primeru bodo kupci prejeli ponaredek, ki pa je lahko na slovenski carini zasežen in uničen. Po podatkih SI-CERT je lani povprečna škoda ob neposrečenih spletnih nakupih znašala 720 evrov, najvišji zneski pa so bili pri nakupu traktorjev in gradbene mehanizacije, kjer so oškodovanja znašala več tisoč evrov.
Ob nakupu zdravil tveganje ni le finančno
Še bolj previden pa je treba biti pri nakupu zdravil in najrazličnejših prehranskih dopolnil, med katerimi so tudi izdelki sporne kakovosti, saj ob tem tveganje ni le finančno, opozarja direktorica javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Andreja Čufar. Svetovni splet ponuja številne »čudežne« izdelke, ki naj bi zdravili vse vrste težav in naj bi bili popolnoma varni. Ob tem želijo dvomljivo ali vsaj nepreverjeno varnost različnih izdelkov pogosto zamegliti z navedbo, da gre za popolnoma naravne izdelke, vendar se vse prepogosto pokaže, temu ni tako.
Takšni izdelki lahko vsebujejo nedovoljene dodatke kemikalij, ki so lahko farmacevtske učinkovine in bi zato morali biti izdelki na trgu kot zdravila, lahko pa celo druge nevarne in nedovoljene kemikalije, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave. Poleg tega uporabniki na spletu brez težav naročijo izdelke, za katere je sicer potreben zdravniški recept. Gre predvsem za tako imenovana zdravila za zdravljenje debelosti, erektilne disfunkcije, psihičnih težav ali za zelo draga zdravila za zdravljenje življenje ogrožajočih bolezni, ki se na spletu ponujajo po sumljivo nizkih cenah. Številni ponudniki spletnih strani v teh primerih ponujajo celo domnevni posvet z zdravnikom, za katerega pa se ne ve, ali je res zdravnik ali ne, in neke vrste virtualni zdravniški recept, ki pa nima nobene uradne veljavnosti, oseba, ki ga je izdaja, pa ne prevzema nobene odgovornosti.
Še vedno velja, da lahko najbolj zaupamo tistim informacijam, ki jih objavijo uradne in pooblaščene zdravstvene ter znanstvene ustanove, in da se v primeru jemanja tako kupljenih izdelkov najprej posvetujemo bodisi s svojim zdravnikom bodisi farmacevtom. Priporočljiva je tudi visoka stopnja previdnosti pri izdelkih, opisanih s superlativi, ki obljubljajo čudežno in hitro ozdravitev, pomlajevanje, brez stranskih učinkov, s skrivnostnimi formulami.
