Tiskane izdaje
Krško - Anton Simonišek iz Dolenjega Leskovca v krški občini je bil za mučenje psa Bonija z drugega konca vasi, ki ga je oktobra 2009 privezal za avtomobil in ga vlekel, dokler žival ni umrla, včeraj obsojen na pet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo petih let.
Natančen vzrok smrti zlatega prinašalca - vlečenje telesa živali po asfaltu, izkrvavitev iz blazinic, zadušitev ali zlom tilnika - ni znan, saj policija obdukcije živalskega trupla ni odredila.
Toda »pomislek, da se je pogina zgodil zaradi ravnanja obdolženca, ne obstaja«, je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Marija Breznik, ki ni ugodila zahtevi državnega tožilca Roberta Reniera o štirimesečni zaporni kazni za Antona Simoniška.
Simonišek je psa, ki se je po prvotni izjavi obdolženca le smukal okoli njegove psičke, najprej privezal na deset metrov dolgo vrv in ga počasi vlekel za avtomobilom 650 metrov daleč.
Ko v brestaniškem lovskem domu, kjer so uslužbenci krške jedrske elektrarne praznovali 50-letnico, ni našel lovca, je psa privezal nazaj za avtomobil in ga za seboj vlekel še dobrih 200 metrov.
Policisti so psa odkrili 12,5 metra od ceste, v jarku s praprotjo. Zaradi okrvavljenih nog Boni vsaj del svoje zadnje poti ni bil sposoben preteči. Izčrpan se je opotekel in padel po tleh. Simonišek ga je odvlekel v smrt, udeleženci zabave v lovskem domu pa so poklicali policijo.
Sodnica je odločanje o kazni - Simonišku je po kazenskem zakoniku grozilo do leta dni zapora - označila za težko nalogo. Breznikova je namreč tehtala med krutim dejanjem in nelogičnim zagovorom na eni strani (spreminjanje izjav Simoniška in njegova trditev, da je psa pokončal s kolom pred vlečenjem za avtomobilom) ter olajševalnimi okoliščinami na drugi strani.
Trditev Simoniška, ki ni pred tem nikoli prišel navzkriž z zakonom, in njegove žene, da je Boni naskočil hčerko, ni bila zavržena. Sodnica je kot razlog za svojo odločitev navedla tudi dejstvo, da obdolženi skrbi za tri otroke in številne živali.
V korist predsednika združenja rejcev konj pasme posavc je pričal podpredsednik združenja, ki je Simoniška označil za človeka dobrih lastnosti in ljubitelja živali. Člani združenja so ga lani kljub vedenju o trpeči smrti psa izbrali za predsednika združenja za obdobje petih let.
Tožilec Robert Renier je takoj po razsodbi napovedal pritožbo. Z delom njegovega zaključnega govora, ko je omenil Gandhijeve besede o merjenju veličine naroda z odnosom naroda do živali, se verjetno strinjajo tudi zagovorniki pravic živali, ki so se zbrali pred krškim okrajnim sodiščem.
Ob domačem društvu so s transparenti zgražanje nad Simoniškovim početjem izrazili še člani društev iz Pomurja, Ljubljane, Škofljice in Trebnjega.
»Kvečjemu pričakujemo denarno kazen, in še to nizko,« je pred začetkom včerajšnje obravnave dejala Barbara Horvat iz Trebnjega: »Zahtevamo zaporno kazen, vsaj simbolično, da ljudje vidijo, da takšno ravnanje z živalmi obsojamo. Tega realno ni pričakovati, saj Slovenci raje zamižimo. Sodišču se zdi smešno izrekati zaporno kazen za mučenje živali.«
