Anuška Delić in Sebastjan Selan nista priznala krivde

Delićevi tožilstvo očita objavo tajnih podatkov Sove, Selanu pa opustitev ovadbe proti njej in neznani uradni osebi.

Objavljeno
15. oktober 2014 14.26
Tiskovna/društvo novinarjev Slovenije
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika

Ljubljana – »Ne priznam krivde,« sta na predobravnavnem naroku izjavila novinarka Dela Anuška Delić in nekdanji direktor Sove Sebastjan Selan. Tožilstvo Delićevi očita izdajo tajnih podatkov Sove, Selanu pa opustitev ovadbe proti novinarki in proti neznani uradni osebi v Sovi, ki je novinarki sporočila tajne podatke.

Predobravnavni narok na okrajnem sodišču danes ni bil končan. Zagovornik Anuške Delić, odvetnik Emil Zakonjšek, je namreč menil, da zato, ker v sodnem spisu manjkajo vsi dokazi, na katere se pri utemeljevanju in vložitvi obtožnega predloga sklicuje tožilstvo, sploh ni pogojev za izvedbo naroka. Poleg tega pa se tožena stran ne more ustrezno pripraviti na obrambo, če ne ve, s katerimi dokazi razpolaga tožilstvo. Sodišče je tožilstvo pozvalo, da do konca predobravnavnega naroka tako sodišču kot strankam priskrbi dokaze, ki jih v obtožnem predlogu zdaj ni. Šele takrat bodo zagovorniki obeh obtoženih namreč lahko podali svoje predloge dokazov, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi.

»S to procesno napako je onemogočena ustrezna obramba,« je dejal pooblaščenec obtožene Anuške Delić, odvetnik Emil Zakonjšek.

S temi besedami je pokomentiral dejstvo, da v sodnem spisu ni dokazov, na katerih tožilstvo utemeljuje obtožni predlog zoper Delićevo in nekdanjega direktorja Sove Sebastjana Selana. V obtožnem predlogu namreč piše, da je Delićeva novembra in decembra 2011 storila tri kazniva dejanja izdaje tajnih podatkov z objavo treh člankov o delovanju Sove. V njih je nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami pisala o povezavah članov slovenske neonacistične skupine Blood&Honour s stranko SDS, pri čemer je po prepričanju tožilstva objavila tudi podatke, ki jih je v okviru izvajanja nadzora in spremljanja aktivnosti skrajnih desničarjev v Sloveniji zbrala agencija.

Selanu pa očitajo opustitev ovadbe (zoper novinarko) in zoper neznano uradno osebo v Sovi, ki je novinarki sporočila tajne podatke.

Tožilstvo storilo kaznivo dejanje?

Okrožna državna tožilka Andreja Žvanut je ob tem povedala, da je v obtožnici navedeno, da se kot dokaz izvedejo dokumenti iz izreka obtožnega predloga, ki so tajni. Zato tudi njihova vsebina ni priložena spisu.

Sodnik Marko Češnovar je pozval tožilstvo, da do konca predobravnavnega naroka tako sodišču kot strankam priskrbi dokaze, ki jih zdaj v sodnem spisu ni. Odvetniku je odgovoril tudi, da je v spisu dovolj dokazov za utemeljen sum, da je Delićeva storila očitano ji kaznivo dejanje, vsekakor pa je premalo dokazov, da bi se lahko izjasnil o njeni morebitni krivdi.

Tožilka Žvanutova je v nadaljevanju predlagala sodišču, da bi od začetka pa do konca sojenja v delih glavne obravnave, ko bodo na vrsti pričanja in predočenja v zvezi z vsebino tajnih podatkov, delno izključli javnost. Podatki so namreč predmet kazensko-pravnega varstva in so kot interni, zaupni in tajni določeni v dokumentih Sove.

Odvetnik Zakonjšek je nato predlagal, da bi z dokumentov Sove umaknila oznako o tajnosti, saj je marsikaj iz njih že javno. Poleg tega so v obtožnem predlogu, ki je javen, ti podatki že navedeni. To odpira še eno vprašanje, namreč, ali je tožilstvo z razkritjem vsebine teh podatkov samo storilo kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. Sojenje se bo nadaljevalo 19. novembra.

Preberite dosje: Slovenski ekstremisti