Tiskane izdaje
Ljubljana - Da je previdnost na prvem mestu, ko policija izvaja tako imenovane prikrite ukrepe, in da je pomembno, da podatki o ukrepih ne pridejo v napačne roke, je pred kratkim dokazal primer, ko je uslužbenka sodišča obveščala preprodajalce mamil o premikih policije.
A ko je vrhovno sodišče v primeru celjskega sodnika Milka Škoberneta, osumljenega jemanja podkupnine, preneslo pristojnost glede izvajanja prikritih ukrepov na ljubljansko okrožno sodišče, ni v javnost pricurljalo prav nič in sodnikova aretacija je bila popolno presenečenje.
»V praksi lahko nastane situacija, ko pristojno sodišče iz določenih razlogov v posamezni kazenski zadevi ne more soditi,« nam je o razlogih za prenos pristojnosti glede izvajanja prikritih ukrepov v primeru sodnika Milka Škoberneta povedala tiskovna predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča Tanja Glogovčan.
Pojasnila je tudi, da so zaposleni, ki pri svojem delu obdelujejo in uporabljajo tajne podatke, seznanjeni s predpisi, ki veljajo na tem področju - z zakonom o tajnih podatkih, uredbo o varovanju tajnih podatkov in z vsebino pravilnika o merilih in postopkih za določanje in varovanje tajnih podatkov.
»Vsi dokumenti v zvezi s prikritimi ukrepi se hranijo v posebej varovani blagajni pod varnostno kodo in elektronskim nadzorom. Varnostno kodo poznajo samo sodniki, razporejeni v dežurno službo. Ti so tudi edini, ki pišejo vpisnik prikritih ukrepov,« je povedala.
Če so možje postave našli črne ovce med odvetniki, tožilci in sodniki, tudi druge zaposlene na sodišču včasih zasrbijo prsti. Poročali smo že o primeru bratov, Samirja in Damirja Djogića, ki sta službo kurirja na ljubljanskem okrajnem sodišču uporabljala kot krinko, nato pa tajnemu policijskemu delavcu kar na sodišču prodajala mamila in ponujala tudi orožje.
Da lahko zaposleni na sodišču krepko prekrižajo načrte preiskovalcem, pa kaže primer Tjaše Dervišević, nekoč zaposlene na ljubljanskem okrožnem sodišču. Ko je prvi mož ljubljanskih kriminalistov Branko Japelj junija lani predstavil razbitje združbe domnevnih preprodajalcev, ki sta jo menda vodila brata Branimir in Marko Tokić iz Ljubljane (skupaj s še deseterico jima na istem sodišču zdaj tudi sodijo), je namreč poudaril, da so v preiskavi skupaj našli okoli pol kilograma kokaina, količina pa bi bila zagotovo še večja, če združba ne bi imela informatorja. Osumljenci so namreč kar na lepem končali preprodajo kokaina, kriminalisti pa so kmalu ugotovili, zakaj.
Preprodajalce, je povedal Japelj, je zaposlena na sodišču obveščala o prikritih preiskovalnih ukrepih. Tjaša Dervišević je službo na sodišču konec marca lani pustila. Imela pa je dostop do podatkov, ki so na sodišču označeni s stopnjo tajnosti. Zato so preprodajalci začasno ustavili konje, prav lahko pa bi bili v nevarnosti tudi kriminalisti. Policisti so jo ovadili zaradi izdajanja tajnih podatkov, konec lanskega leta pa je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala za Delo potrdila, da so na okrožno sodišče poslali zahtevo za uvedbo preiskave proti njihovi nekdanji sodelavki.
