Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski policisti so po osamosvojitvi ugotovili, da se je občutno povečalo število ropov bank, hranilnic, pošt in menjalnic. Po letu 2002 se je trend izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj obrnil navzdol, a so od lani finančne ustanove, predvsem pošte, spet močno izpostavljene.
Med vsemi kaznivimi dejanji, ki jih obravnavajo slovenski kriminalisti, jih je največ s premoženjskega področja (lani 55.000), tovrstne preiskave pa zaradi poznavanja tehnik in metod prikrivanja zločina postajajo za preiskovalce vse trši oreh. Delo jim otežuje tudi čedalje večja mobilnost in uničevanje sledi storilcev.
Poštne poslovalnice precej pogoste tarče
Aleš Kegljevič, višji kriminalistični inšpektor iz uprave kriminalistične policije, pojasnjuje, da se trendi izvrševanja tatvin in ropov s časom spreminjajo predvsem zaradi spremenjenega načina poslovanja z gotovino, zaradi tehničnih izboljšav na področju mehanskih in elektronskih sistemov varovanj ter zaradi prilagajanja storilcev razmeram in potrebam na trgu. To seveda ni značilno le za Slovenijo, ampak gredo nepridipravi v korak s časom tudi drugod po Evropi.
Da se je od leta 2002 zmanjševalo število ropov bank, pošt in menjalnic, gre seveda pripisati tudi dvigu varnostnih standardov in uvedbi evra, saj je večina zavarovalnic za vselej zaprla svoja vrata. Če je znano, da so banke načeloma dobro tehnično in ponekod še fizično varovane, je drugače poskrbljeno za varnost pošt, zato jo roparji večkrat izberejo za nečedne podvige.
Čedalje več ropov pošt obravnavajo vse od leta 2010, lani pa je bil ropar poštne poslovalnice v Kresnicah celo tako nasilen, da je pod streli obležala uslužbenka. To je tudi edina smrtna žrtev poštnih roparjev do zdaj.
Način izvrševanja ostaja enak
Če so roparji stalno prilagajo času in temu primerno izbirajo tarče, pa se sam način izvrševanja oboroženih ropov z leti ni posebno spremenil, meni sogovornik. Storilci še vedno uporabljajo maske, strelno orožje, nože, ukradena vozila za pobeg, načrt občasno sestavijo tudi s pomočjo notranjih informacij.
Zaradi odprtosti meja in še vedno določenih povezav s prebivalci nekdanje Jugoslavije nekaj ropov pri nas izvršijo tujci, kar preiskavo gotovo otežuje.
»Tovrstna kazniva dejanja oziroma prihode organiziranih združb iz tujine je kljub mednarodni izmenjavi operativnih podatkov težko predvideti. Dejstvo pa je, da imajo vse aretacije tujih državljanov v Sloveniji, ki so zadnja leta izvrševali rope, bodisi neposredno po storitvi ropa bodisi pozneje, pozitiven vpliv in precej pripomorejo k zmanjšanju števila ropov. Na storilce kaznivih dejanj ima velik vpliv tudi neposredno operativno mednarodno sodelovanje,« je pojasnil Kegljevič.
Organizirani kriminalci iz vzhodne Evrope
Slovenija je z vstopom v evropsko družino postala tudi polnopravna članica Europola, ki skrbi za zbiranje, obdelavo in posredovanje operativnih informacij tako o storjenih kaznivih dejanjih kot storilcih, predvsem članih mednarodnih organiziranih združb.
»V sodelovanju z Europolom lahko v primeru, če se pojavi mednarodna združba, sestavimo tudi skupne preiskovalne delovne skupine, kjer neposredno sodelujejo predstavniki držav članic, kjer storilci izvršujejo kazniva dejanja. Prav tako je Slovenija zadnja leta močno okrepila operativno sodelovanje z državami, nastalimi na območju nekdanje Jugoslavije, s katerimi si neposredno izmenjujemo podatke in vodimo skupne preiskave. Vodenje mednarodnih preiskav pa zahteva več znanja in angažiranosti preiskovalcev.«
O mišljenju, da je Slovenija zaradi razgibanega terena in majhnosti (storilci namreč lahko hitro pobegnejo čez državno mejo) zanimiva za tako imenovani roparski turizem, Kegljevič pravi, da tega ne moremo trditi predvsem zato, ker imajo z roparji iz tujine precej več dela v večini držav članic EU, denimo v Nemčiji in Avstriji, kjer organizirane skupine storilcev iz sosednjih držav (vzhodne Evrope) v intervalih izvršujejo serije oboroženih ropov.
Slovenska policija se pred evropskimi kolegi lahko postavi z večjim odstotkom preiskanosti ropov, predvsem tistih hujših oblik. Sreča pa je, da imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami manj tovrstnih kaznivih dejanj. Slovenske finančne ustanove se ne srečujejo s tako surovimi in brezkompromisnimi roparji kakor na tujem.
Roparji že od nekdaj nasilni in predrzni
O roparjih Kegljevič pravi, da so ti vedno veljali za nasilne in predrzne, saj je že sama izvršitev tega kaznivega dejanja neposredno vezana na uporabo nevarnih predmetov (strelno orožje, nož, palice), s katerimi ropar zažuga oškodovancem.
»Čeprav smo bili v zadnjem letu priča dvema ropoma (pošte v Kresnicah in zlatarne Papler v Ljubljani), ki sta se končala smrtjo, ne moremo govoriti o tem, da so storilci danes bolj predrzni kot pred leti, ko smo bili prav tako priča nekaj brutalnim ropom. Da je temu tako, pove tudi podatek, da zadnja leta ne opažamo povečanja števila poškodb oškodovancev.«
Razvoj tehnologije je gotovo trn v peti kriminalcev, saj so se izboljšali tako postopki za zavarovanje sledi kot za odkrivanje storilcev. Slovenska policija ima izdelane standarde operativnih ukrepov, ki jih izvaja v primeru ropov.
Prav tako so zadnja leta vzpostavili sistem neposrednega mednarodnega sodelovanja, ki jim omogoča hitro neposredno izmenjevanje operativnih informacij, sledi papilarnih linij, DNK in fotografij.
