Tokrat javno tudi o ljubosumju

V času umora Romeo Bajde ni imel toliko alkohola v krvi, da se ne bi spomnil, kaj je naredil partnerki.

Objavljeno
24. januar 2018 13.50
Romeo Bajde
Brane Piano
Brane Piano
Celje - Višje sodišče je prvo sojenje Romeu Bajdetu, ki je decembra 2015 v Velenju pretepel in z davljenjem zadušil partnerico Lidijo Škratek, razveljavilo po pritožbi tožilke Simone Kuzman Razgoršek zaradi izključitve javnosti z zaslišanja izvedencev psihiatrične in psihološke stroke. Zato je večji del obravnave tokrat minil v »popravljanju« tega. Sodnik Zoran Lenovšek je dve uri bral njune odgovore na vprašanja tožilke in Bajdetove obrambe.

Izvedenca Peter Pregelj in Bojan Zalar sta v sredo prišla na celjsko sodišče in Pregelj je povzel, da je obtoženega prvič pregledal januarja 2016. Še vedno gre očitno za presojanje, ali se je 27. decembra 2015 zgodil umor ali uboj. Oziroma za presojo: je Bajde tudi sicer toliko čustveno moten, da ne obvlada svojih odzivov, oziroma ali je bil v stanju manjše prištevnosti v času, ko je vzel življenje partnerici, materi njunih otrok, znanih kot »koroška dečka«? Naj spomnimo, v pozneje razveljavljeni sodbi je senat celjskega okrožnega sodišča prekvalificiral obtožnico in lani Bajdeta obsodil na 13 let zapora zaradi uboja.

O obtoženem je Pregelj dejal, da ima dve težavi. Prva je abstinenca v odvisnosti od alkohola, druga pa psihična motnja. Po njegovem prepričanju je bila pri njem v času dejanja izražena čustveno neuravnovešena motnja.

Obžalovanje le 
taktika obrambe

Med poslušanjem zapisnika o zaslišanju izvedencev je bilo mogoče izvedeti nekaj več o tem, da Bajde dejanje obžaluje, da pa se dogodkov tiste usodne noči v celoti ne spominja. Tožilka je opozorila, da obtoženi dejanje sicer obžaluje in se med njihovim pričanjem opravičuje sorodnikom in znancem pokojne Škratkove, vendar to ni »pospremljeno z ustreznim čustvenim odzivom«, zato bi lahko bilo njegovo vedenje na sodišču samo taktika za lastno obrambo.

Izvedenca sta pojasnjevala, da ob močnih čustvih v času dejanja obstaja možnost, da se ves spomin ne ohrani. Ne gre pa pri Bajdetu za popolno amnezijo, temveč sekvenčno. Dejstvo, da je tisto noč tudi nekaj spil, je lahko v povezavi s psihično motnjo »povzročilo določene probleme«. Po drugi strani se je Bajde, ki se je že prej udeleževal delavnic za obvladovanje psihične motnje, ki se je izražala v impulzivnosti, obenem pa je vedel za svoje težave z alkoholom, lahko zavedal svojih težav.

Zalar je pojasnil, da obtoženi nima trajne psihotične motnje, da pa se takšen, kakršen je, na težave s partnerico zaradi svojega stanja ni odzval, kakor bi se kdo drug, torej z žalostjo, temveč se je s skrajnim nasiljem. Lidija Škratek je bila tisto decembrsko noč brutalno pretepena, potem pa zadavljena. Umrla je zaradi zadušitve.

Ne načrtovano, a pričakovano

Zalar je jasno povedal: »Vedno je stvar treba razumeti v kontekstu, tokrat govorimo o ljubosumju in impulzivnosti. Dejanje ni bilo načrtovano, bilo pa je pričakovano. Če ne bi bilo tistega spleta okoliščin, najbrž ne bi bilo izvedeno.«

Romeo Bajde je tokrat mirno poslušal obravnavo in ni imel pripomb. Sodnik je nadaljevanje glavne obravnave napovedal za sredino februarja. Senat mora sodbo izreči pred 22. marcem, ko se Bajdetu izteče dveletni rok sodnega pripora.