Tiskane izdaje
Ljubljana – Napovedi zagovornikov Dragana Tošića, da bo s sodišča odšel kot nedolžen, so se na prvem sojenju uresničile, a so višji sodniki, kot je znano, oprostilno sodbo razveljavili.
Danes se bo Tošić kot zadnji od obtoženih na predobravnavnem naroku izrekel o krivdi. Pričakovati je, da bo vpletenost v kokainske posle zanikal, obramba pa bo gotovo znova stavila na izločitev obremenilnih dokazov.
Dragan Tošić je bil po prepričanju specializiranega tožilstva vrh slovenske kokainske naveze, saj mu očitajo, da je bil glavni organizator nezakonitih poslov in vodja preostale šestnajsterice obtoženih. Podrejen je bil menda balkanskemu narkokralju Darku Šariću, ki se je pred roko pravice več let skrival na tujem, pred časom pa so ga iz Južne Amerike v spremstvu pravosodnih organov odpeljali v srbski pripor. Zdaj mu sodijo, očitke o preprodaji mamil in pranju denarja zanika. Srbske oblasti pa so v času njegovega bega na javni dražbi razprodale kar nekaj njegovega več milijonov evrov vrednega premoženja.
Tošić znanstva s Šarićem ne zanika, vendar trdi, da z njim ni sodeloval. Zanika pa vpletenost v hudodelsko združbo in kokainske posle. Na očitke tožilstva o njegovem premoženju je odgovoril, da je vse prigaral s trdim delom. A bo zdaj moral to dokazati tudi v civilnem postopku. Finančna preiskava je namreč navrgla, da se njegovo premoženje in uradno prijavljeni dohodki razlikujejo za kar 6,956.053,35 evra. Tožilstvo ocenjuje, da je teh sedem milijonov pridobil z nezakonitimi posli.
Balkanski bojevnik (slovenski del akcije se je imenoval Emona) je bila mednarodna akcija, s katero so z usklajenimi preiskavami in na koncu z aretacijami po več državah zadali ključni udarec kokainski navezi.
Organizacija in načini delovanja hudodelske združbe so bili skrbno premišljeni. Vsak član je imel določeno lažno ime (psevdonim), kar po mnenju tožilstva dokazuje šifrant, ki so ga med hišno preiskavo v Srbiji zasegli Željku Vujanoviću.
Šifrant razkriva še, da so si oziroma kako so si izmenjavali SMS- sporočila in kaj so ta v resnici pomenila. Da bi prikrili nelegalno delovanje, so si vodilni člani združbe izmislili skrivnostno izmenjavo novih telefonskih številk. Določene besede so namreč pomenile zapis številk od nič do devet, s čimer so hoteli zavesti preiskovalce.
Poleg tega da so se pogovarjali po tako imenovanih varnih telefonih, so se med seboj obveščali in klicali tudi iz telefonskih govorilnic. Preiskava pri Vujanoviću je razkrila še domnevne provizije oziroma plačila za kokainske posle. Med drugim je zapisano, koliko dobi Čelavi, kar naj bi bil vzdevek prvoobtoženega Dragana Tošića. Da bi ga kdo tako klical, Tošić sicer zanika.
Tožilstvu se zdi zelo nenavadno, da so nekateri od obtoženih živeli na veliki nogi, česar jim uradni dohodki brez dvoma niso omogočali. Toda domnevni preprodajalci imajo za vsa potovanja v tujino, avtomobile visokega cenovnega razreda in stanovanja ali hiše svojo različico zgodbe, s katero bodo morali v ponovljenem sojenju prepričati nov petčlanski senat sodnikov pod predsedstvom Andreje Sedej Grčar.
Najhujši udarec združbi je bila akcija urugvajske policije, ki je 15. oktobra 2009 v bližini mesta Montevideo na jahti Maui v lasti hrvaškega državljana Anastazija Martinčića zasegla 2175 kilogramov kokaina – čistosti od 74 do 97 odstotkov. Drogo so hoteli pred racijo dvakrat pretovoriti na čezoceansko ladjo Pirgos in prepeljati v Južnoafriško republiko, pravi obtožba. Enkrat se je kapitan čezoceanke ustrašil, saj se je jahta preveč sumljivo približala, drugič jim je to preprečilo slabo vreme. Nato pa so se v posel že vmešali policisti.
