Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadeva Balkanski bojevnik je lahko eden od primerov, ki nakazuje, da slovenska sodišča niso dovolj učinkovita, saj je bila v dveh letih izrečena le prvostopenjska sodba, je bil včeraj kritičen minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič.
»Glede na izločitev dokazov in glede na dokaze, ki so ostali v sodnem spisu, je odločitev pričakovana,« je tožilka Blanka Žgajnar komentirala oprostilno sodbo Draganu Tošiću in dvanajseterici soobtoženih v zadevi Balkanski bojevnik.
Žgajnarjeva na vprašanje, zakaj tožilstvo ni predlagalo podaljšanja pripora, odgovarja, da je podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe predlagala že ob vložitvi obtožbe. Na sodišču pojasnjujejo, da tožilstvo pred izrekom sodbe ni dalo predloga za podaljšanje pripora, zato so ga morali odpraviti.
Tožilka je že napovedala pritožbo zoper sodbo, pritožila se bo tudi proti sklepu o izločitvi dokazov. Žgajnarjeva še vedno vztraja, da so bili vsi dokazi, ki so jih zbrali tako srbski kot slovenski organi pregona, pridobljeni zakonito, zato bo tudi o tem odločalo višje sodišče.
Sodba je bila pričakovana tudi za obrambo večine obtožencev. »Zmagovalec v tem postopku niso niti obramba niti obtoženci, ampak pravna država,« pravi Tošićev odvetnik Luka Zajc iz Odvetniške družbe Čeferin.
Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos pa vztraja, da vzrokov za tako pomemben preobrat, kot je bila izključitev ključnih dokazov, »ne bomo poznali, dokler ne bodo preverili pravilnosti postopkov policije, tožilstva in sodišča«.
Kos meni, da je Slovenija zaostala v razvoju v boju proti najhujšemu kriminalu: »Ne toliko zaradi tega, ker ni nekdo načrtno deloval v tej smeri, ampak bolj zato, ker naše sodstvo še vedno živi v času pred par desetletji, ko je veljalo, da se pred sodiščem znajde ubogi posameznik pred močno in pokvarjeno državo.«
Ne gre za jagenjčke in grde policiste
Po mnenju predsednika društva kriminalistov Slovenije Jakoba Demšarja je bila sodba pričakovana. Sodna in pravna borba se bo, kot je povedal za STA, nadaljevala okoli vprašanja, kdaj je dokaz pridobljen nezakonito. Ob določilu glede prepovedi uporabe nezakonito pridobljenih dokazov opozarja, da je »hudič v podrobnostih«.
Po Demšarjevih besedah je pozitivno, da imamo določila, ki prepovedujejo uporabo nezakonitih dokazov. A ključno vprašanje je, ali so bili dokazi, ki jih je odobrilo srbsko pravosodje, nezakoniti zgolj zato, ker v Srbiji telefonskih prisluhov ni opravila kriminalistična policija, ampak obveščevalna služba.
Po Demšarjevih besedah se bo treba odločiti, ali je lahko tako »drobna zadeva« vzrok za izločitev dokazov oziroma ali je za naše pravosodje to res tako huda kršitev naše zakonodaje in poseg v pravice obtožencev, da je bilo treba te dokaze umakniti.
»V tej zgodbi ne gre za to, da bi imeli opraviti z jagenjčki, ki so se naključno pred obličjem pravice znašli zaradi grdih in škodoželjnih kriminalistov ali zato, ker jih tožilka nima rada, ampak gre za hudo obliko kriminala,« je bil jasen Demšar.
