Balkanski bojevnik: Spet korak nazaj do začetka glavne obravnave

Ljubljana – Potem ko je kazalo, da se bo na maratonskem procesu v zadevi Balkanski bojevnik vendarle začelo novo poglavje in bo razpisana glavna obravnava, vnovičnega sojenja zaradi odločitve višjih sodnikov še ne bo. Ti so namreč ugodili obrambi Zdenke Kondić in sklep prvostopenjskega sodišča o zakonitosti dokazov razveljavili.

Kdaj bo okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar lahko razpisala datum glavne obravnave, je zdaj spet negotovo. Višji sodniki so sicer kot neutemeljeni zavrnili pritožbi zagovornikov Dragana Tošića in Dragana Beljkaša za izločitev dokazov, obrambi Zdenke Kondić pa prisluhnili. In čeprav je več tisoč strani debel kazenski spis bil na višjem sodišču, so ga vnovič poslali na prvo stopnjo in okrožni sodnici naložili, naj pojasni okoliščine in dejstva, na podlagi katerih je lahko preiskovalna sodnica izdala odredbo za hišno preiskavo. Če strnemo, hočejo izvedeti, kako je preiskovalna sodnica pred izdajo odredbe sklepala, da je neznana ženska v hudodelski združbi prav obtožena Zdenka Kondić, sicer sestra prav tako obtoženega Dragana Beljkaša.

Višji sodniki so zapisali, da mora biti z gotovostjo ugotovljena identiteta osebe, pri kateri se zaradi utemeljenih razlogov za sum kaznivega dejanja opravlja hišna preiskava.

Kondićeva naj bi po prepričanju tožilstva po utečenih vlogah skrbela za nabavo ponarejenih osebnih listih, v hišni preiskavi pa so pri njej našli fotografije članov domnevne hudodelske združbe, med drugim celo fotografijo najvišjega v hierarhični lestvici – Darka Šarića, ki je bil pred časom v Srbiji obsojen na 20 let zapora. Na prvem sojenju v hramu pravice ni spregovorila, saj zaradi poslušanja prisluhov, ki so jih ujeli tako domači kot tuji varnostni organi, ni hotela razkriti svojega glasu. Prek zagovornika je zavrnila vse očitke. Priznava znanstvo s Šarićem, saj se je rodila v Plevljah v Črni gori, od koder so Šarićevi. So družinski prijatelji, od tod tudi fotografija, pravi. O domnevnem balkanskem narkokralju ni našla nobenih slabih besed.

Z okrožnega sodišča na višje in nazaj ...

Kazenski spis Balkanskega bojevnika je sicer že »vajen« poti med okrožnim in višjim sodiščem. Kot je znano, je novembra 2012 sodni senat pod predsedstvom okrožnega sodnika Gorazda Fabjančiča iz spisa izločil tako rekoč vse dokaze, ki so jih zbrali slovenski in srbski preiskovalci. Zato je bila večina obtoženih oproščena, tudi domnevni šef slovenskega dela mednarodne kokainske naveze Tošić. Na zaporne kazni so bili obsojeni le štirje od 17 obtoženih. Ko so obsodilni del sodbe pregledali še višji sodniki, so zaporne kazni močno zvišali. Anesa Selmana, ki je sicer pred roko pravice na begu v Bosni, je doletela najstrožja možna sankcija, to je 15 let ječe, Marku Bubliču in Dejanu Zupanu so prav tako dosodili 15 let zapora, Sandro Udrih pa so na hladno poslali za osem let.

Ko je prišla z višjega sodišča še novica o pritožbi tožilstva zoper oprostilni del sodbe, sta si specializirani državni tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin bržkone oddahnili. Za vse oproščene v zadevi Balkanski bojevnik so sodbo razveljavili. Zajeten kazenski spis je bil po sodnem redu dodeljen sodnici Sedej Grčarjevi, ki se je morala z zadevo najprej temeljito seznaniti in zatem proučiti še zahtevo obrambe o nezakonitosti dokazov. To je s sklepom zavrnila, posledično pa so na višje sodišče romale pritožbe obrambe.

Potem ko je višje sodišče potrdilo sklep, s katerim je sodnica odločila, da so zbrani dokazi zakoniti, ji je naložilo, naj v manjšem delu še enkrat odloči. Z novim sklepom je nato v začetku avgusta znova zavrnila predlagano izločitev dokazov, ki se nanaša na Tošića, Beljkaša in Kondićevo. Te dni pa so zagovorniki obtoženih prejeli odločitev višjega sodišča, ki je, kot rečeno, posledično spet preložilo začetek glavne obravnave. Okrožna sodnica mora zdaj spet pojasniti okoliščine, zakaj je bila po njeni oceni hišna preiskava pri Kondićevi zakonita. Ker bo obramba, če bo sodnica vnovič zagovarjala stališče o zakonitem delovanju organov pregona, gotovo spet videla kršitev kazenskega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je pričakovati, da se bo kazenski spis vsaj še enkrat pred začetkom glavne obravnave preselil na višje sodišče.