Bančna uslužbenka v žep pospravila 89 milijonov

Bančna uslužbenka ene izmed bank na Gorenjskem si je z goljufijo prilastila 89 milijonov tolarjev iz depozitnih sredstev komitentov.

Objavljeno
20. december 2006 14.38
Kranj - Uslužbenka ene izmed bank na Gorenjskem si je od februarja 2003 do letošnjega januarja protipravno prilastila 89 milijonov tolarjev iz depozitnih sredstev komitentov, ki jim je banka že povrnila nastalo škodo. Hkrati je neupravičeno uporabljala 20 milijonov tolarjev, ki bi morala biti vezana po sklenjenih depozitnih vlogah, in jih kasneje vrnila na račune strank. Kriminalisti so osumljenko, ki je po neuradnih podatkih delala na SKB banki v Kranju, ovadili zaradi poneverbe in ponarejanja listin.

Kot so sporočili s Policijske uprave Kranj, je omenjena bančna uslužbenka kazniva dejanja storila tako, da ni realizirala sklenjenih pogodb o vezavi sredstev, temveč si je sredstva komitentov banke namesto, da bi jih nakazala na odprte depozitne račune, prilastila. V nekaterih primerih si je celotni znesek prisvojila takoj, v drugih pa je kasneje denar ponovno nakazala na osebne račune ali knjižice strank. Ob tem je ukinila pošiljanje mesečnih obvestil o prometu na računih tako, da komitenti niso videli, da podpisane pogodbe niso realizirane. V enem primeru pa je celo v hranilno knjižico komitenta vpisala lažni znesek glavnice in obresti, da bi prikrila neupravičeno uporabo njegovih denarnih sredstev.

Kot so ugotovili kriminalisti, je osumljenka s kaznivimi dejanji poneverbe oškodovala 17 komitentov banke, ki jim je z depozitnih vlog vzela 89 milijonov tolarjev. Ker je banka manjkajoča sredstva svojim komitentom že nakazala, je uslužbenka tako za 89 milijonov tolarjev oškodovala svojega delodajalca.

Banko je omenjena uslužbenka oškodovala še za dodatnih 250.000 tolarjev obresti, ki jih nakazala iz sredstev komitentov, da je prikrila neupravičeno uporabo njihovih sredstev. Pri osmih komitentih banke je namreč uslužbenka neupravičeno uporabljala njihov denar, ki bi moral biti vezan po sklenjenih depozitnih pogodbah. Kasneje je ta sredstva v višini 20 milijonov tolarjev skupaj s pripadajočimi obrestmi vrnila na račune komitentov, tako da večina strank za neupravičeno uporabo njihovih denarnih sredstev sploh ni vedela.