Tiskane izdaje
»Šel bom do konca, tudi na evropskem sodišču za človekove pravice bodo izvedeli za moj primer. Pri nas zaupam le še ustavnemu sodišču, od ponovnega sojenja na vrhovnem pa ničesar ne pričakujem,« je Zemir Begić dejal za medije po tem, ko je ustavno sodišče julija letos razveljavilo sodbo vrhovnega. To je decembra 2013 zavrnilo Begićevo revizijo, vendar mu je s tem kratilo ustavno pravico do izjave v postopku, saj ni upoštevalo njegove pravočasne dopolnitve revizije, zato je ustavno sodišče primer vrnilo v ponovno presojo. A tudi z upoštevanjem dopolnitve revizije vrhovni sodniki svojega mnenja niso spremenili in so Begićevo revizijo znova zavrnili kot neutemeljeno. Begićev pooblaščenec Borut Škerlj nam je potrdil, da se bo njegova stranka znova obrnila na ustavno sodišče.
Kot smo že pisali, Begić zaradi propadlega posla pred 17 leti toži državo za škodo, nastalo na podlagi inšpekcijskega ukrepa prepovedi proizvodnje pijač iz kanabisa.
Neustrezna pijača
Begić je 1998. začel variti pivo z izvlečkom hmelja in navadne konoplje, vendar je moral po obisku zdravstvene inšpektorice proizvodnjo in prodajo ustaviti zaradi suma, da pijača vsebuje za zdravje škodljive kanabinoidne snovi, domnevno tudi ni ustrezala predpisom, ki veljajo za živila v prometu.
Semičan je po zaprtju pivovarne z devetimi zaposlenimi začel bíti papirnato vojno z ministrstvom za zdravje, in čeprav mu je dvakrat pritrdilo upravno sodišče – brez uspeha. Potem ko je v njegovo korist odločilo še vrhovno sodišče, je ministrstvo odločanje vrnilo inšpektoratu, ta pa je junija 2004, torej po šestih letih, vendarle ustavil postopek inšpekcijskega nadzora. Prav tako je bil ustavljen postopek o prekršku proti Begiću oziroma njegovi družbi Izbor.
Prepričan, da je bilo ravnanje inšpekcijskih organov napačno in nezakonito, se je odločil za sodno pot. Zahteval je 9,58 milijona evrov odškodnine (za izgubo zaslužka, škodo zaradi prikrajšanja pri nezmožnosti uporabe blagovne znamke, škodo zaradi izgube hiše in drugih objektov, za novo polnilno linijo in pivovarno) ter 63.428 evrov mesečne rente.
Medtem ko je okrožno sodišče dvakrat presodilo, da je inšpekcijski organ ravnal nezakonito in malomarno, zaradi česar je ugotovilo odškodninsko odgovornost države, je višje sodišče prvič sodbo razveljavilo, marca 2011 pa popolnoma spremenilo in Begićevo tožbo zavrnilo. Menilo je, da mu inšpekcija ni prepovedala proizvajati in prodajati pijače Mery Jane, ker naj bi vsebovala kanabinoidne komponente, ampak ker ni imela opravljenega testa živil pred izročitvijo v promet in ustreznosti skladno s predpisi o zdravstveni neoporečnosti.
Brez superanalize
Begić je inšpekciji predložil šest izvidov, ki so dokazovali neobstoj THC v napitku, vendar jim inšpekcija ni zaupala. Zato je testiranje surovine naročila centru za kriminalističnotehnične preiskave (CKTP), kjer so ugotovili, da napitek ne vsebuje prepovedanih substanc, so pa zaznali kanabinoidne komponente v esencah konoplje. Ker dvojnik vzorca za superanalizo ni bil odvzet, te ni bilo mogoče opraviti.
Toda po mnenju vrhovnega sodišča nevročitev analize CKTP in to, da je bila Begiću onemogočena izvedba superanalize, ter ves nadaljnji upravni postopek na njegovo pravico do proizvodnje produkta niso imeli vpliva, saj mu niti pisna odločba iz novembra 1998 niti ustna odločba zdravstvenega inšpektorata iz meseca pred tem nista prepovedovali proizvajanja. Tožnikova pravica do prodaje izdelka, ki je bila vezana na ustno odločbo, izrečeno 27. oktobra 1998, pa je bila v celoti odvisna od aktivnosti tožnikove družbe Izbor (odločba ga je zavezovala do predložitve dokazil, da pivo ustreza zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu).
Za prepoved izdelka so se odločili, ker tožnik ni imel ustreznih dokazil in je veljala do predložitve zahtevanih dokazil, kar je bilo glede na izveden dokazni postopek do 21. julija 1999, ko je Izbor od ministrstva za zdravje na podlagi opravljenih analiz prejel mnenje. V trenutku izdaje tega mnenja je tožnik pridobil pravico do prodaje izdelka, pravice do proizvajanja pa mu nobena od izdanih odločb ni nikoli jemala, poudarja vrhovno sodišče.
Nepravilno ravnanje
