Tošić mora dokazati zakonitost sedmih milijonov

Sodišče za 9. oktobra razpisalo narok za obravnavo tožbe. Tošić ugovarja tožilskim trditvam.

Objavljeno
26. september 2014 17.52
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Dobrih pet mesecev po vložitvi tožbe za odvzem premoženja domnevno nezakonitega izvora Draganu Tošiću je sodišče za 9. oktobra razpisalo narok za glavno obravnavo. Tošić bo moral sodišče prepričati, da si je za 6.956.053,35 evra premoženja pridobil na legalen način, in ne s trgovino z mamili, kot je prepričano tožilstvo, ki je v finančni preiskavi pretresalo njegovo imetje od leta 2003.

Poleg prvoobtoženega v zadevi Balkanski bojevnik Tošića, za katerega tožilstvo trdi, da je vodja slovenskega dela mednarodne združbe prekupčevalcev z mamili, ki jo vodi Srb Darko Šarić, so se v tožbi znašli še Tošićeva žena Meri Tošić, Mišo Vlaisavljević ter povezani podjetji Fundator in Bela hiša. Podjetje Fundator je povezano z gostinskima lokaloma Le Petit Cafe in Cafe 13 na Trgu francoske revolucije v Ljubljani ter Kavarno Rog na Petkovškovem nabrežju, Bela hiša pa z lokalom Casablanca.

Blokiran denar

Tošić, ki je po razveljavitvi oprostilne sodbe znova sedel na zatožno klop zaradi očitkov o vpletenosti v trgovino s kokainom, ima na zahtevo tožilstva poleg nepremičnin v skupni vrednosti 1,62 milijona evrov na transakcijskem računu blokiranih 951.610 evrov, tožilstvu pa je že pred časom uspelo doseči blokado bančne transakcije v višini 357.000 evrov s Tošićevega računa na račun njegovega znanca Vlaisavljevića pri Sberbanki, na katerem sta menda bila pooblaščena tako Vlaisavljević kakor Tošić. Zavarovanje naj bi veljalo do pravnomočnega končanja pravdne zadeve, sicer pa je vseh pet toženih strank podalo ugovor zoper zavarovanje, a sodišče, kot so nam potrdili, o ugovorih še ni odločilo.

Tožilstvo bi poleg naštetega od Tošića rado doseglo tudi odvzem preostalih 4,02 milijona domnevno nezakonitih evrov. A Tošić ugovarja tožilstvu in v odgovoru na tožbo med drugim zatrjuje neustavnost zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). (Ustavno sodišče na pobudo Odvetniške pisarne Čeferin, ki zastopa tudi Tošića, že presoja ustavnost dveh členov omenjenega zakona.)

Odvetnik Gašper Dernovšek iz omenjene pisarne pojasnjuje, da je zakon v nasprotju z domnevo nedolžnosti. »ZOPNI omogoča odvzem premoženja tudi zoper osebo, ki sploh ni bila obsojena za kakršnokoli kaznivo dejanje. Odvzem premoženja predstavlja tudi poseg v pravico do osebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen ustave. Dopustnost posegov v človekove pravice je treba presojati s pomočjo testa sorazmernosti, ki pa ga ZOPNI ne prestane, ker je namen, ki ga zasleduje, mogoče doseči tudi z drugimi mehanizmi,« pojasnjuje Dernovšek.

Prva sodba po ZOPNI

Glede domnevne nedopustnosti posega v pravico do zasebne lastnine se je ljubljansko okrožno sodišče pred kratkim že opredelilo v prvi sodbi po ZOPNI (še ni pravnomočna), s katero je Andreju Laporniku, obsojenemu zaradi trgovanja z mamili, odvzelo premoženje – gliser, zlatnino in denar v vrednosti 62.372 evrov ter še 247.186 evrov, ki jih bo moral plačati v denarju. Sodišče se je postavilo na stališče, da se ustavna pravica do zasebne lastnine lahko nanaša zgolj na pošteno pridobljeno lastninsko pravico, postopek po ZOPNI pa je namenjen ravno ugotavljanju, ali gre za zakonito ali nezakonito pridobljeno premoženje, pri čemer se lahko odvzame le nezakonito pridobljeno imetje.

Tošić v odgovoru na tožbo izpodbija tudi način izračuna, s katerim je tožilstvo ugotavljalo prirast njegovega premoženja. »Tako je na primer tožilstvo pri denarnem dvigu 100 enot, ki mu je sledil nakup premoženja v vrednosti 100 enot, ugotovilo prirast premoženja 200 enot, in sicer 100 enot, ki naj bi jih toženec porabil, in dodatnih 100 enot, ki naj bi predstavljale neke nepojasnjene vire, ki so služili za nakup premoženja. « Poleg tega tožilstvo ne upošteva premoženja, ki sta ga zakona Tošić »nesporno imela v lasti pred presečnim datumom (1. januarjem 2003), in želi poseči tudi na to premoženje, čeprav za to ni nikakršne pravne podlage«, opozarja Dernovšek.

Absurdno se mu tudi zdi, da tožilstvo povečanju sredstev v bilancah Tošića kot samostojnega podjetnika pripisuje nezakonit izvor. »Povečanje sredstev, ki ga s. p. uresniči v desetih letih delovanja, pri čemer so vsi učinki povečanja del računovodskih izkazov s. p., od njih pa je bil vedno tudi plačan davek, ne more biti del nepojasnjenega prirasta.

Tožilstvo ne upošteva, da so bile določene nepremičnine (na primer Kavarna Rog, Randevu) kupljene v okviru opravljanja dejavnosti toženca in da je imel toženec v okviru opravljanja gostinske dejavnosti sredstva za financiranje nakupa teh nepremičnin.«

Dacarji so v davčnem postopku ocenili, da je Tošić razpolagal z neprijavljenimi prihodki v znesku 881.000 evrov in mu od tega odmeril davek. »Tožilstvo pa vtožuje odvzem oziroma plačilo vrednosti tega istega premoženja, kar posledično pomeni, da bi bilo Tošiću v davčnem postopku in postopku po ZOPNI odvzeto več kot 100 odstotkov premoženja, katerega nezakonitost izvora zatrjuje tožilstvo,« še pojasnjuje Dernovšek.