Bodo preprodajalcem vrnili umazani denar?

Višji sodniki so preprodajalcem mamil znižali zaporne kazni, znižanje denarnih pa prepustili kolegom na prvi stopnji.

Objavljeno
07. december 2015 11.44
Sojenje Jakob Jaki Bergant in soobtoženi,Ljubljana Slovenija11.08.2014
Jure Predanič
Jure Predanič

Ljubljana − Te dni je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekala nenavadna obravnava. Sodnik Srečko Škerbec je namreč odločal v zadevi, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno o krivdi in višini zapornih kazni − a je višje sodišče glede višine stranskih denarnih kazni in stroškov zadevo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje.

Potem ko je bila šesterica preprodajalcev drog na prvi stopnji obsojena zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili (obtoženi so vpletenost v tihotapljenje heroina iz Turčije in kokaina iz Dominikanske republike na začetku sojenja zanikali, a so na koncu postopka ob spremenjeni, milejši obtožnici krivdo vendarle priznali), so višji sodniki odločili, da bodo za zapahi prebili nekoliko manj, kot je sprva določilo ljubljansko okrožno sodišče. Dela sodbe, ki se nanaša na plačilo denarne kazni in odvzem premoženjskopravne koristi, pa niso spremenili sami, temveč ga vrnili v ponovno sojenje na prvo stopnjo.

Dejanu Kefertu je okrožno sodišče določilo štiri leta in 11 mesecev zapora, a mu je višje sodišče kazen znižalo za tri mesece. Anton Lucaj bi moral po prvostopenjski sodbi za zapahi odsedeti štiri leta in osem mesecev, njegov brat Simon Lucaj pa mesec dni manj, a so jima višji sodniki kazen znižali in obema določili štiri leta in dva meseca zapora. Frediju Kukovcu, ki so ga okrožni sodniki obsodili na štiri leta in štiri mesece zapora, so kazen znižali za dva meseca. Slaviša Kojadinović (prvotno obsojen na tri leta in 11 mesecev zapora) bo v zaporu tri leta, Jakob Jaki Bergant pa dve leti in pol (dva meseca manj, kot so mu novembra lani določili prvostopenjski sodniki).

Po zapornih kaznih znižali tudi denarne

Okrožno sodišče je obsojenim poleg zapornih kazni naložilo tudi plačilo denarne, in sicer od 1600 do 9000 evrov, prav tako je odredilo, da morajo vrniti več kot sto tisoč evrov, ki so jih zaslužili s preprodajanjem mamil. Največ, kar 78.550 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, bi moral vrniti Simon Lucaj. A so višji sodniki ta del sodbe razveljavili in vrnili v novo sojenje, saj menijo, da prvostopenjsko sodišče ni dobro utemeljilo svoje odločitve o izrečenih denarnih kaznih, odvzemu premoženjskopravne koristi in zaseženih predmetih ter o plačilu stroškov kazenskega postopka.

Sodnik Srečko Škerbec je v ponovljenem sojenju obtoženim tudi stranske kazni nekoliko znižal, in sicer za takšen delež, za kolikor so nižje njihove zaporne kazni. Stranske denarne kazni zdaj znašajo od 1480 do 8460 evrov. Sodišče je ponovno odločilo tudi o odvzemu premoženjskopravne koristi. Podrobneje bo odločitev pojasnilo v pisni odločbi, gre pa za enak znesek – razlika je le pri Kojadinovijću, ki je bil v prvem postopku napačno obsojen za kaznivo dejanje, ki mu ga sploh niso očitali, tako da mu v tem delu seveda ni treba vrniti »umazanega denarja«.

Tožilstvo pozabilo na zamrznjeno premoženje?

Sodišče je pri tem odločilo, da se zasežeta dve tehtnici, s katerima so tehtali mamila, in da morajo vsi razen Berganta plačati stroške kazenskega postopka, saj so bili v času storitve kaznivih dejanj zaposleni, v lasti pa so imeli tudi nepremičnine.

Je pa sodnik po uradni dolžnosti moral odpraviti podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi − v tej zadevi so namreč »zamrznili« za okrog 25.000 evrov premoženja, od tega dobrih 11.000 evrov gotovine. Podaljšanje začasnega zavarovanja bi namreč moralo predlagati tožilstvo, pa tega ni storilo. »Ali grem lahko kar takoj dol po denar?« je zanimalo enega od obtoženih, a ga je sodnik Škerbec razočaral in mu pojasnil, da ima tudi davčni organ zdaj mesec dni časa, da v zvezi s tem »povleče določene poteze«.

Heroin v obešalnikih

Kriminalisti so septembra 2012 v sodelovanju s srbskim oddelkom za boj proti organiziranemu kriminalu aretirali člane mednarodne hudodelske združbe, v kateri naj bi imel največjo vlogo Vinko Rakonjac, ki je Slovence organiziral, da so v Amsterdam, kjer se je povezal s kupci heroina, vozili rjavi prah.

Heroin, skupaj 7,5 kilograma, so jeseni 2011 kupili v Turčiji. Za kilogram so menda odšteli 24.000 evrov, na Nizozemsko pa je blago domnevno potovalo v več manjših pošiljkah. A je imel v Avstriji smolo Kukovec, ki se je nekega dne v Ljubljani vkrcal na avtobus, ko pa so avstrijski organi med kontrolo potnikov pregledali njegovo prtljago, so našli več kot dva kilograma heroina ter tako prekinili njegovo potovanje in tihotapski posel.

Združba je kokain kupovala od neznancev v Dominikanski republiki; zanj so odšteli približno 40.000 evrov za kilogram. Tožilstvo je trdilo, da so hoteli člani združbe v Sloveniji, Srbiji, Španiji in na Nizozemskem prodati pet kilogramov kokaina, a je vse skupaj padlo v vodo. Tako so 14. januarja 2012 na letališču v Punta Cani v Dominikanski republiki aretirali Srba Nebojšo Bojovića, ki je imel med prtljago štiri obešalnike, v njih pa 2,5 kilograma kokaina. Tudi Bergant bi moral v obešalnikih pretihotapiti kokain in je bil kot »turist« že v Dominikanski republiki ter imel v Punta Cani rezerviran povratni let. A se je dobavitelj kokaina zaradi prijetja srbskega kurirja ustrašil, zato ga je Bergant čakal zaman.