Tožilka: Šlo je za velike količine, ne pa en džoint

V sojenju v zadevi Balkanski bojevnik le zagovornik Sandre Udrih ni zahteval izločitev obremenilnih dokazov.

Objavljeno
02. junij 2014 15.13
Posodobljeno
03. junij 2014 21.00
dja balkanski bojevnik
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana - Od šesterice obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik, ki so na predobravnavnem naroku znova stopili pred okrožno sodnico, le odvetnik Žiga Klun, zagovornik Sandre Udrih, ni zahteval izločitev obremenilnih dokazov.

A ne zato, ker bi se z njimi strinjal, pač pa ker je prepričan, da tožilstvo sploh ni jasno zapisalo, kaj Udrihovi očita. Sandra Udrih je ena izmed četverice pravnomočno obsojenih zaradi trgovine s kokainom, a tudi za njih sodni postopek še ni končan. Višje sodišče je namreč razveljavilo tudi oprostilni del sodbe, ki se nanaša na kaznivo dejanje hudodelskega združevanja. Zato je Udrihova danes iz zapora na Igu, kjer prestaja osemletno zaporno kazen, v spremstvu pravosodnih policistov prišla na sodišče. Kot vsi doslej, je tudi ona zanikala očitke specializiranega državnega tožilstva.

Zagovornik Žiga Klun je prepričan, da obtožba zaradi hudodelskega združevanja sploh ni primerna za obravnavo, saj da je povsem pomanjkljiva oziroma iz nje ni jasno, kaj Udrihovi sploh očitajo.

Delovali tudi po zasegu

Tožilka Blanka Žgajner je prepričana, da združba tudi po zasegu nekaj več kot dveh ton kokaina na jahti Maui 15. oktobra 2009 v Urugvaju delovala organizirano in hudodelsko. »Šlo je za velike količine. Ne gre tu samo za en džoint. Vložki so bili preveliki, da bi bili vpleteni le naključni ljudje, jasno je, da je šlo za organizirano združbo,« je še dodatno argumentirala zapisano v obtožnici.

Enak način obrambe kot na prvem sojenju je ubrala Zdenka Kondić. »Kondićeva za potrebe tega postopka ne bo razkrila svojega glasu in bo molčala,« je dejal njen zagovornik, ko jo je okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar povprašala po osebnih podatkih. Ko je tožilka Mateja Gončin povedala, katere dokaze bi tožilstvo izvedlo, je obramba začela z znanim manevrom, da je treba dokaze kot nezakonite izločiti iz kazenskega spisa.

Odvetnik je namreč prepričan, da se je postopek začel z zmotnimi in zavajajočimi trditvami policije in tožilstva, preiskovalna sodnica pa je to nekritično ocenila in izdala odredbe za hišne preiskave. Tožilko Žgajnarjevo čudi, da se je obtožena znova odločila za absolutni molk, saj da »bi analiza njenega glasu in posnetih pogovorov Kondićevo oprala vsakršne krivde, če bi bilo to res, kar trdi obramba«.

Na današnjem predobravnavnem naroku je krivdo zanikala tudi Suzana Remškar. Jutri pa se bosta o krivdi izrekla še Miralem Lucević in Marko Bublić. Sodišče je vabilo tudi Anesa Selmana, a je po obsodilni sodbi na prvi stopnji (obsojen je bil na osem let zapora, a so višji sodniki sklenili, da bo za zapahi najdlje, kot za tovrstno kaznivo dejanje dopušča zakonodaja, to je 15 let) pobegnil.

Pred časom so ga izsledili v Bosni in Hercegovini. A ga tam menda niso prijeli zaradi slovenske tiralice, ampak naj bi nadaljeval nezakonite posle z drogo. Zatakne se, ker je Selman državljan BiH in je zato varen pred izročitvijo slovenskim oblastem. A če državo zapusti in ga po naključju primejo drugje, se bo izročitvi Sloveniji težje izognil.

Sodišče ni trdnjava

Na prvem sojenju se je vse bolj ali manj vrtelo okoli zahtev obrambe po izločitvi po njeni oceni dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, o katerih je senat okrožnega sodišča odločal ob koncu glavne obravnave. A se je vmes zakonodaja spremenila. Sodišče bo o nezakonitosti dokazov odločalo po koncu predobravnavnega naroka, ki je predviden za 16. junija.

V nasprotju s prvotnim sojenjem, ko so glavne akterje domnevno kriminalne združbe na sodišče iz priporov po vsej Sloveniji vozili do zob oboroženi specialci in pravosodni policisti v neprebojnih jopičih, ceste pa so med vožnjo konvoja zapirali za promet, je tokrat povsem drugače. Okrožno sodišče v Ljubljani se ne spremeni v oboroženo trdnjavo, saj obtoženi, razen tistih, ki so na prestajanju zaporne kazni, sami pridejo na sodišče.