Bolnišnica se je pacientu opravičila in plačala odškodnino

Nova Gorica – Malo je manjkalo, da Vid Štolfa pred dvema letoma ne bi dočakal svojega 77-letnega rojstnega dne zaradi komplikacij, ki so sledile, kot trdi, nepotrebnemu operativnemu posegu, neučinkoviti in pomanjkljivi kontroli nefrostome ter nepravilnemu zdravljenju sepse v šempetrski bolnišnici dr. Franca Derganca.

Vid Štolfa iz Komna se je 15. aprila pred dvema letoma zvečer oglasil v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici zaradi hudih bolečin v spodnjem delu trebuha. Ob zgodovini posegov in obsevanja, ki jih je prestal, je kazalo predvsem na možnost zarastlin v trebuhu, glede na to, da ni bruhal in je celo redno odvajal blato, bi bilo primerno naprej zdravljenje po konzervativni metodi, nikakor pa ni bil nujen operativni poseg, za katerega so se odločili v bolnišnici, poudarja Štolfov pooblaščenec odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji.

Nepotrebna operacija?

Štolfa je namreč imel tovrstne težave že večkrat in vedno so se rešile spontano ali ob konzervativni terapiji. »Kaj je vzrok za nenadno odločitev za operativni poseg, manj kot 12 ur po sprejemu, ni možno razbrati,« poudarja odvetnik in dodaja, da se je treba pri odločitvi za operacijo pri pacientu, ki je že imel več posegov in obsevanj, zavedati, da se močno povečajo tveganja, ki nastanejo ob operaciji. Pred njo bi mu morali prestaviti možne zaplete, kot so poškodba črevesa, okužba kirurške rane, sepsa in tudi znatno povečana možnost za poslabšanje stanja ob spremljajočih boleznih.

A Štolfa, pravi, ni dobil nikakršnega pojasnila. Poseg je tako minil s pričakovanim zapletom (poškodbo črevesja), kot da to ne bi bilo dovolj, je 21. aprila 2015, ko je bil premeščen na oddelek, opazil, da je moker po hrbtu. Sin, ki ga je spremljal ob sprejemu v bolnišnico, je zdravstveno osebje namreč opozoril, da ima oče že pet let vstavljeno nefrostomo (umetno odprtino z vstavljenim katetrom, po katerem odteka urin iz ledvice), ki jo je potrebno dnevno prebrizgavati, kar si je zdravnik, ki je pacienta sprejel, tudi zabeležil na bolniški list.

A kljub večkratnemu opozorilu, da nefrostoma ni bila prebrizgana že drugi dan zapored, kar je nujno, saj lahko pride do sepse, so sorodniki komaj dosegli, da ga je pregledal zdravnik in ugotovil, da je nefrostoma izpadla. Morali so jo vnovič vstaviti, bolnika pa so sprejeli na oddelek intenzivne terapije z znaki sepse. »Zgodnejše prepoznavanje izpada nefrostome in ponovna vstavitev bi pri pacientu morda lahko preprečila ali vsaj omilila septično stanje, saj daljši zastoj urina poveča tveganje,« pojasnjuje odvetnik.

Ker se mu je zdravstveno stanje iz dneva v dan slabšalo, so ga dali v umetno komo, sorodniki pa so izsilili premestitev v ljubljanski klinični center, kjer so mu, navaja pacient v tožbenem zahtevku, s katerim je od bolnišnice terjal odškodnino, takoj zamenjali več različnih antibiotikov s samo enim antibiotikom in ga začeli spravljati k zavesti.

Štolfa prek svojega pooblaščenca v tožbi našteva, da so v bolnišnici zagrešili več napak: 16. aprila 2015 ga ne bi smeli operirati, saj so se njegove težave rešile v preteklosti bodisi spontano bodisi ob konzervativni terapiji, operacija je bila opravljena brez njegovega soglasja in izpolnjene pojasnilne dolžnosti. Pomanjkljivi in neučinkoviti kontroli nefrostome je sledilo še nepravilno zdravljenje sepse, vprašljiva pa je tudi umetna koma.

Odškodnina z zamudo

Štolfa je zaradi vsega, kar je preživel, na bolnišnico naslovil najprej odškodninski zahtevek, ker pa ni prejel nikakršnega odgovora, je bil primoran vložiti tožbo (kot stranski intervenient se je pridružila Zavarovalnica Triglav, pri kateri ima bolnišnica zavarovano odgovornost) za 10.000 evrov odškodnine, svoje očitke je podkrepil tudi s strokovnim mnenjem kirurga. Ravno slednje pa je bilo za bolnišnico sporno, saj je prepričana, da je kirurg mnenje izdelal na podlagi pomanjkljive dokumentacije.

Bolnišnica je zatrjevala, da so bolniku pojasnili, da je sprejem v bolnišnico potreben zaradi ugotovljene zapore svetline črevesa, prav tako da mu je bilo pojasnjeno njegovo zdravstveno stanje, ki ga lahko v nadaljevanju ogroža, vse posledice in možne komplikacije, s čimer se je strinjal. Operativni poseg je bil po trditvah bolnišnice nujen, zato odpade očitek, da ga ne bi smeli opraviti, nefrostoma pa je izpadla, ker jo je nepooblaščeno poskušal prebrizgati bolnikov sin, so trdili.

Kljub temu da sta strani stali na nasprotnih bregovih, sta spor sklenili s poravnavo, in sicer se je bolnišnica opravičila Štolfi za bolečine in nevšečnosti z zdravljenjem ter se zavezala, da mu bo izplačala 3000 evrov odškodnine. To je sicer dobil pred dnevi, s skoraj tritedensko zamudo, čeprav je bil rok za izplačilo 8. januar.