Bombaš vztraja, da ni hotel ubiti tožilke

Slabi dve leti po napadu z bombo na upokojeno tožilko Jožico Boljte Brus se je začelo ponovljeno sojenje zoper Matevža Zajca, ki mu tožilstvo očita poskus uboja in povzročitev splošne nevarnosti. Zajc je bil lani obsojen na dobrih 10 let zapora, a je višje sodišče sodbo razveljavilo.

»Samo dejanje priznam,« je svoj zagovor začel obtoženi Matevž Zajc, a ga je njegov zagovornik Luka Zajc takoj prekinil: »Ne, ne, dejanja ne priznavate.« Nato se je obtoženi popravil. »Priznam, da sem vrgel bombo. Nisem imel namena nikogar poškodovati, saj je bil namen, da bi jo prestrašil. Preden sem vrgel bombo, sem preveril, da na dvorišču ni bilo nikogar,« je povedal Zajc, ki so ga pravosodni policisti na sojenje iz pripora pripeljali v lisicah. Na vprašanja sodišča, tožilstva in svojega zagovornika ni odgovarjal.

Povezava med oškodovanko in tožilko

Še pred tem je zagovornik Zajc sodišče opozoril na po njegovem mnenju neprimerno povezavo med oškodovanko Jožico Boljte Brus in tožilko Majo Ulčar. Ko je bila oškodovanka še zaposlena na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, je bila namreč po zagovornikovih besedah nekaj časa ne samo njena nadrejena, temveč tudi mentorica. »To je neprimerno. Ne poznam nikogar, ki bi si bil na tožilstvu bližje z oškodovanko. To je v posmeh, kot da se mi nekdo roga,« je pojasnjeval zagovornik, ki sicer nima na voljo nobenih instrumentov, s katerimi bi lahko zahteval izločitev posamezne tožilke, prav tako tega ne more storiti sodišče.

Zato je predlagal, da sodišče pozove ljubljansko okrožno tožilstvo, naj razmisli o predlogu generalnemu državnemu tožilcu za prenos pristojnosti na drugo tožilstvo. Najmanj, kar bi lahko tožilstvo po njegovi oceni storilo za zagotavljanje videza nepristranskosti, je, da bi zadevo v obravnavo odredili drugi tožilki.

Po kratkem premisleku je petčlanski sodni senat, ki ga vodi Barbara Trebec Debeljak, pritrdil, da zakonodaja ne daje sodišču nobenih vzvodov, s katerimi bi lahko to vplivalo na delovanje tožilstva. O prenosu pristojnosti na drugo tožilstvo lahko odločajo le na tožilstvu samem. O tem, kdo izmed tožilcev obravnava določeno zadevo, pa je prav tako stvar notranje organizacije tožilstva. Zajc je odgovoril, da se tega zaveda, vendar je povedal, da bi lahko sodišče v bran ustavne pravice do sodnega varstva kljub temu na tožilstvo naslovilo poziv, vendar se senat s tem ni strinjal.

Bombaša ni spustila na svoje dvorišče

Matevža Zajca je prvostopenjsko sodišče za poskus uboja lani obsodilo na sedem let, za povzročitev splošne nevarnosti na tri leta in za hrambo prepovedanih bomb na pol leta zapora ter mu izreklo enotno zaporno kazen desetih let in treh mesecev. Obramba, ki jo je po sodbi prvostopenjskega sodišča prevzel zagovornik Luka Zajc, se je pritožila na višje sodišče. To je ugotovilo, da dokazi ne potrjujejo sklepa okrožnega sodišča, da je imel obtoženi namen ubiti oškodovanko in da je povzročil splošno nevarnost za njene družinske člane in sosede ter nevarnost za premoženje velike vrednosti. Višji sodniki so ugotovili še bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker obdolženemu ni bilo omogočeno, da bi bil ves čas navzoč pri ogledu in delni rekonstrukciji na prizorišču dogodka. Obtoženi je menda smel biti le na zunanji strani ograje, kajti Boljte Brusova je menda odločno nasprotovala, da med ogledom stopi na njeno dvorišče.

Višje sodišče je tako ugodilo pritožbi in sodbo v delu, ki se nanaša na poskus uboja in povzročitev splošne nevarnosti, razveljavilo in določilo, da bo moral o očitkih odločati nov senat okrožnega sodišča.

V skladu z navodili višjega sodišča je tožilka na ponovljenem sojenju, ki se je začelo v petek, predlagala ponovno zaslišanje Boljte Brusove, njenega moža in dveh sosedov, katerih hiša je bila ob eksploziji bombe poškodovana. Predlagala je še dodatno zaslišanja sodnega izvedenca za balistiko Franca Sabliča. Z njegovim zaslišanjem se strinja tudi obramba, saj mora izvedenec v skladu s sodbo višjega sodišča ugotoviti, kakšni sta prebojna moč bombe in njena rušilna moč ter ali bi delci bombe lahko prebili vhodna vrata vetrolova in pri tem ohranili takšno moč, da bi ubili tožilko, ki je v času napada v vetrolovu sedela in kadila.

Skrivnostni Mile

Matevž Zajc, ki je le tri dni pred napadom prišel iz zapora, je na prvem sojenju zatrjeval, da je ročne bombe, ki so pripadale pokojnemu očetu oziroma staremu očetu, menda našel v domači lopi. Iz zapora je prišel v petek, čez vikend pa je smrtonosne naprave odnesel na bolšji sejem, kjer naj bi orožje odkupoval moški z imenom Mile, star okoli 45 let. Mile jih je, kot je dejal Zajc, od njega odkupil, pri tem pa mu je dve vrnil in mu v zameno, da ju odvrže na dvorišče neke ženske, ponudil službo na Žalah. Zajc vseskozi vztraja, da ni vedel, kdo je tarča napada. »Če bi to vedel, tega ne bi naredil. Če bi se naročilo glasilo, naj nekoga ubijem, potem me danes ne bi bilo tukaj, saj tega ne bi naredil,« je zatrdil ob začetku prvega sojenja. Policija moškega z imenom Mile do danes ni našla.