Tiskane izdaje
Ljubljana - Kot smo neuradno izvedeli, se višje sodišče ni ravnalo po pritožbah zagovornikov 45-letnega Borisa Šuštarja in soobtoženih ter v obsodilnem delu, tako kot že okrožno sodišče, povsem ugodilo tožilstvu.
Ker odločitve sodišča še niso prejele vse stranke v postopku, bo treba na uradno informacijo še počakati, prav tako še ni znano, zakaj je sodišče prvoobtoženemu Šuštarju šestletno zaporno kazen znižalo na pet let in pol. Šuštar bo moral po naših podatkih poleg tega plačati še 25.000 evrov denarne kazni. Enoinpolletna zaporna kazen Stanislavu Droljcu je prav tako neuradno ostala nespremenjena, iz svojega žepa pa bo moral plačati še 12.000 evrov. Višji sodniki so se razen manjših popravkov strinjali tudi z obsodilno sodbo za soobtožene, ki jim je okrožno sodišče naložilo pogojne kazni. Odločitev senata višjega sodišča je tako velik uspeh tožilke Jožice Boljte Brus, ki bo, kot kaže, lahko uspešno zaključila primer Šuštar.
Spomnimo - Šuštar, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na šest let zapora, Droljc na leto in pol zaporne kazni, Jože Praznik, Boštjan Plaznik, Milan Roškarič in Iztok Vaukan pa so si prislužili »simbolične« pogojne kazni. Prvostopenjsko sodišče je namreč pritrdilo ugotovitvam tožilstva, da je Šuštar pri delitvi nepovratnih sredstev ministrstva nelegalno prišel do večje premoženjske koristi. Umazano delo na terenu sta zanj opravljala Stanislav Droljc in domnevno tudi Boštjan Šoba, ki ga postopek pred sodiščem zaradi bega v Kanado še čaka. Zoper odločitev sodišča so se pritožili vsi njihovi zagovorniki, konec julija pa je njihove pritožbe obravnaval senat višjega sodišča.
Glavna napaka okrožnega sodišča je bila po mnenju Šuštarjevega zagovornika Ivana Stošiča upoštevanje dokazov, pridobljenih s trdega diska prenosnega računalnika, ki so ga v hišni preiskavi zasegli Šobi. Vanj naj bi brez njegove navzočnosti pozneje posegel eden izmed kriminalistov, ki je imel tako možnost manipuliranja dokazov. »Če se dopušča možnost, da je bilo kar koli spremenjenega, se tega v dokaznih postopkih ne sme upoštevati,« je povedal takrat. Za Šuštarja je tako kakor tudi zagovorniki soobtoženih predlagal oprostilno sodbo, saj so bili podatki na računalniku eden izmed ključnih dokazov o nezakonitih poslih obtoženih. A kot kaže, navedbe obrambe niso omajale prvostopenjske sodbe.
Šuštar se je sicer kazni želel ogniti s pobegom v Kanado, medtem pa so mu sodili v odsotnosti. Kanadčani so Šuštarja potem, ko je prišel prosit za azil, našim pravosodnim organom po dolgotrajnem postopku izročili oktobra lani, od takrat pa je v priporu.
Iz petkove tiskane izdaje Dela!
