Brezovar »padel« zaradi 74 evrov

Obsojen nekdanji razvpiti glavni inšpektor za delo.

Objavljeno
26. december 2013 18.03
Borut Brezovar, glavni inšpektor za delo
Rok Kajzer, Ozadja
Rok Kajzer, Ozadja

Maribor - Če Borut Brezovar, pred petimi leti še trdno v sedlu glavnega inšpektorja za delo, novembra 2008 ne bi zavil na bencinsko črpalko, bi se še danes lahko hvalil s svojo integriteto. Predvsem zaradi tega postanka ga je sodišče spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije.

Dne 26. novembra 2008 je namreč Brezovar odpotoval iz Grosuplja v Terme Ptuj na predavanje, ki ga je, sodeč po sodnih dokumentih, organiziralo pravosodno ministrstvo. Glavni inšpektor za delo je nato pri tem ministrstvu uveljavljal povračilo potnih stroškov na relaciji Grosuplje–Ptuj–Grosuplje (280 kilometrov) v višini 73,64 evra. Čeprav je dobro vedel, da do te vsote ni upravičen, je uslužbenko pravosodnega ministrstva zavedel z – kot je zapisalo sodišče – »lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin«. S tem je uslužbenko spravil v zmoto in jo zapeljal, da je v škodo ministrstva izplačala omenjeni znesek.

Strateška napaka

Brezovar namreč uslužbenki ni povedal, da se je na Ptuj odpeljal v službenem vozilu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (LJ HT 091), ki ga je imel v stalni osebni uporabi in ki je vključevala tudi plačilo goriva. In prav gorivo je bilo zadnji in najbrž tudi ključni dokaz. Brezovar je namreč naredil strateško napako, saj se je tistega dne ustavil na bencinski črpalki, natočil gorivo in plačal s službeno kartico Magna, ki je vezana na službeno vozilo. Stroškov, ki jih je predložil pravosodnemu ministrstvu, torej sploh ni bilo.

Zakaj je tvegal za pridobitev »majhne premožensjke koristi«, ve le Brezovar, ki mu je ta prevara prinesla še sodbo, po kateri je postal kriv kaznivega dejanja goljufije. Še več, ker je bil Brezovar veliko na poti zaradi številnih predavanj – kar je bil eden od osrednjih očitkov glavnemu inšpektorju – se postavlja tudi vprašanje, kolikokrat so mu še bili neupravičeno izplačani potni stroški. Zaradi teh 70 in še nekaj evrov bo moral zdaj plačati še 588,80 evrov kazni, stroške postopka in povračilo 73,64 evra pravosodnemu ministrstvu. Kljub neizpodbitnim dokazom pa se je Brezovar pritožil na višje sodišče v Mariboru. Sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo ptujskega okrajnega sodišča. Sodba je zdaj pravnomočna. Za Brezovarja pa ni bilo »usodno« le točenje goriva, pač pa tudi september leta 2011, ko je protikorupcijska komisija (KPK) na državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja vložila kazensko ovadbo.

Predavanja, predavanja

Brezovar je sicer svoj položaj zapustil aprila 2011, ko ga je vlada na predlog ministrstva za delo razrešila. Ministrstvo je postopek začelo na poziv KPK, ki je zoper inšpektorja prejela več prijav suma korupcije. KPK je ministrstvo opozorila, da je dlje časa in v velikem obsegu odplačno in nejavno sodeloval z različnimi podjetji, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije.

Žurnal24 je denimo decembra 2010 razkril, da je Brezovar dopoldne, ko bi moral biti v službi, honorarno predaval za zasebna podjetja. Koliko honorarja je na tak način prejemal poleg mesečne plače, zaradi davčne tajnosti sicer ni znano. Po izračunih omenjenega časnika približno 2800 evrov na mesec. Inšpektor je tudi sam povedal, da je v »aktualnih tednih« za zasebna podjetja opravil predavanje ali dve na teden. Zatrjeval je tudi, da je za omenjena predavanja koristil višek ur, kar sicer ni bilo res.

Očitki KPK

Tik pred inšpektorjevo razrešitvijo aprila 2011 je KPK ministru za delo predlagala preverjanje Brezovarjeve odgovornosti, saj da ta ni ukrepal v primerih kršenja pravic delavcev. Ministru Ivanu Svetliku so predlagali, da naredi analizo dejanskega stanja in verodostojno ugotovi primernost strategij, politik ter operativnega delovanja inšpektorata za delo v preteklih nekaj letih, »ko so se na področjih, ki so v pristojnosti inšpektorata, dogajale množične kršitve temeljnih pravic delavcev«. Na podlagi teh ugotovitev naj se sprejmejo ukrepi, ki bodo zagotovili, da bo prihodnje delovanje inšpektorata sistemsko in učinkovito, so priporočili v KPK.

Ministru so predlagali tudi, da preveri in nadzira dejavnost inšpektorata pri tistih pravnih subjektih, s katerimi je Brezovar sklepal pogodbe o sodelovanju oziroma svetovanju, »saj v teh primerih vedno obstaja vsaj sum nasprotja interesov, zato je primerno, da se preveri, ali je bilo delovanje organa nepristransko«. Očitali so mu namreč nasprotje interesov ter sum koruptivnega dejanja pri predavateljskem in svetovalnem delu, ki ga je opravljal med drugim tudi v institucijah, ki jih je inšpektorat za delo nadziral.

Neumnosti?

»Mi ne ugotavljamo njegove odgovornosti, ker nismo sodišče, smo pa ugotovili, da obstaja vrsto sumov, ki jih lahko poleg drugih organov preveri in zanje prevzame odgovornost samo minister,« je takrat dejal predsednik KPK Goran Klemenčič. KPK je predlagala Brezovarjevo razrešitev, kar se je tudi zgodilo. O očitkih KPK je Brezovar dejal, da gre za »neumnosti«. Na misel mi ne pride, da bi odstopil, je bil njegov odgovor na vprašanje, kaj bo naredil. Njegovo ime je oktobra 2010 omenjala tudi TV Slovenija, češ da naj bi Vegrad nezakonito pomagal graditi tudi njemu. Tovrstne navedbe je zavrnil. Vse te zgodbe so ostale brez epiloga.

Če ga vlada leta 2011 ne bi razrešila, bi bil Brezovar danes na položaju glavnega inšpektorja že 20 let.