Tiskane izdaje
Ljubljana - Po dveh mesecih se je z branjem listinskih dokazov nadaljevalo sojenje Ivanu Radanu, ki je obtožen štirih umorov svojih bolnikov. Sodišče čaka na strokovno mnenje oziroma študijo avstrijskega izvedenca dr. Wolfganga Krölla, ki naj bi pretehtal študijo dr. Mateje Lopuh in ugovore dr. Ivana Radana.
Na tokratnem naroku so na ljubljanskem okrožnem sodišču brali listinske dokaze, med katerimi so bila tudi izjemno pohvalna pisanja nekdanjih pacientov Ivana Radana, ki se ga spomnijo kot izjemno strokovnega in požrtvovalnega zdravnika. Po 16 dneh bivanja na intenzivnem oddelku nevrološke klinike je pacient iz Velenja med drugim zapisal, da mu je »hvaležen za njegovo delo in da ga je z ekipo vrnil med žive«. Drugačen dokument pa je sklep Zdravniške zbornice Slovenije, ki je sredi leta 2015 začela postopek ugotavljanja večjih strokovnih napak pri Radanovem delu, razsodišče pa je kasneje na drugi stopnji izreklo ukrep javnega opomina in začetek postopka za odvzem zdravniške licence.
Toda sodišče - tako sodni senat kot tudi tožilstvo in obramba - čakajo na študijo, ki naj bi jo pripravil avstrijski izvedenec dr. Wolfgang Kröll, ki je bil v postopku že zaslišan in je bil razbremenilna priča Ivana Radana. Sodišče je avstrijskemu strokovnjaku poslalo prevedeno dokumentacijo in literaturo, tako da bo pripravil študijo o vseh štirih primerih domnevnih smrti Radanovih pacientov. Med njegovim zaslišanjem se je izkazalo, da je imel na razpolago veliko bolj pomanjkljivo dokumentacijo kot priča tožilstva, dr. Mateja Lopuh, ki je tudi državna koordinatorica za paliativno oskrbo in vodja centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v jeseniški bolnišnici.
Tožilstvo je Ivanu Radanu najprej očitalo, da je med 14. septembrom 2012 in 16. decembrom 2014 iz morilske sle ubil šest svojih bolnikov. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Wolfgang Kröll se namreč ni strinjal s stališči dr. Mateje Lopuh, ki je bila zaslišana na kar štirih narokih in je, na primer, glede Radanove bolnice z rakom na vratnih vretencih vztrajala pri trditvi glede nelogičnosti v zdravnikovem ravnanju. Zdravniški konzilij je res sklenil, da bolnice ne bodo več zdravili, kar je bilo zapisano tudi v odpustnem listu. Zato ni bilo sporno, da so se odločili za postopno odtegovanje z dihalnega aparata in privajanje na spontano dihanje. Toda ob dihalni stiski je niso več priklopili na aparat, je v svojem pričanju opozorila Lopuhova, ki ni našla razloga, zakaj je bilo tako. Zapisa, kdaj in zakaj se je tako odločil konzilij, ni našla. Toda po njenem mnenju bi bolnico lahko spet priključili na aparat, lahko pa bi ji naredili tudi traheostomijo, ki pa bi bila po Radanovem mnenju zanjo smrtno nevarna.
Pri tej bolnici je bilo tudi vprašanje, zakaj so ji med odtegovanjem z dihalnega aparata dajali sredstva proti bolečinam, potem ko je začela dihati sama in je analgetike najbolj potrebovala, pa so ji jih skoraj povsem odtegnili. Bolnica je umrla zaradi prenehanja dihanja, k čemur pa je lahko pripomogel tudi morfij, predpisan v ogromnih odmerkih, je sklenila strokovna priča. To ni v skladu s smernicami paliativne oskrbe, ker ta bolnica še ni bila aktivno umirajoča, ampak hudo bolna.
Ivan Radan na sodišču. Foto: Uroš Hočevar
Podobno kot v omenjenem primeru Marije K. je Lopuhova pregledala tudi druge tri primere smrti Radanovih pacientov - Darinke T., Antona L. in Gjura D. -, kar pa v takšnem obsegu ni bilo omogočeno avstrijskemu strokovnjaku Kröllu. Sklepom slovenske strokovnjakinje je oporekal tudi Radan, zato je sodišče odločilo, da strokovne zadeve še enkrat prouči Kröll, ki so mu poslali literaturo, na katero se je sklicevala Lopuhova, in tudi vso prevedeno dokumentacijo štirih pacientov. Avstrijec zdaj piše mnenje, ki bo sodnemu senatu omogočilo razjasniti strokovne dileme tega procesa.
Prav tako pa sodišče iz Nemčije še ni dobilo izsledkov vpliva kalija na telo oziroma na drhtenje srca, ki naj bi ga opravili v okviru nekih drugih raziskav, ki jih opravljajo na prašičih. Kalij je v tej zgodbi povezan z zadnjim Radanovim pacientom, saj naj bi mu zdravnik zaradi slabih razmer na intenzivnem oddelku nevrološke klinike odredil sporni in domnevno smrtonosni kalij, kar pa naj bi bila po Radanovih zagotovilih le provokacija, s katero naj bi opozoril na slabo skrb za umirajoče.
