Čanžek se kljub pravnomočni sodbi ni vdal

Ljubljana – Ludvik Čanžek, ki mora po pravnomočni sodbi Mihi Brejcu zaradi posega v njegovo čast in dobro ime plačati 3000 evrov odškodnine, je neuspešno skušal doseči obnovo postopka. Nakdandno naj bi namreč izvedel za dejstva, po njegovem potrjujejo njegove sporne izjave.

Če je že kazalo, da je na sodišču končan spor med nekdanjim evroposlancem in nekdanjim podpredsednikom SDS Brejcem ter nekdanjim članom te stranke Čanžkom, saj je sodišče v tej zadevi že pravnomočno odločilo, se Čanžek kljub temu ni kar tako vdal. Sodišču je namreč predlagal, naj obnovi postopek, saj je oktobra lani izvedel za nova dejstva, s katerimi bi po njegovem mnenju lahko dokazal svoje trditve.

Jabolko spora med Čanžkom in Brejcem je polemika, ki se je februarja in marca 2010 razvila v pismih bralcev časnika Dnevnik. Brejca so prizadele Čanžkove navedbe, da je »najzanesljivejši človek diktature, morda celo bolj kot Ertl« (Tomaž Ertl, op. a.), ter da je ob osamosvojitvi »nadzoroval celotno trgovino z orožjem, ki so jo vodili za svoj žep«. Odgovoril je s pismom, v katerem je zanikal očitke in zahteval javno opravičilo, Čanžek pa je v naslednjem pismu zapisal, da je moral biti Brejc »visoki oficir Kosa, zloglasne vojaške tajne službe«, kot dokaz pa predložil časopisne članke iz Dnevnika in Mladine ter tri knjige.

Brejca je zmotila tudi navedba, da ga je Janez Janša »dal izvoliti za evropskega poslanca, čeprav je to lahko bil le človek, ki nikoli ni sodeloval s komunistično tajno službo«, žaljivo se mu zdi tudi namigovanje, da je bil sodelavec Udbe in Službe državne varnosti (SDV). Kot trdi Brejc, gre za izmišljotine, za katere Čanžek ne ponuja nikakršnega dokaza, jih je pa po vložitvi tožbe ponovil v Delu. Na zapis, da ga je Matija Maček, »formalni vodja Zaščitne brigade, ki je varovala njega (Mačka, op. a.) in člane CK ZKS (Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, op. a.), postavil za načelnika varnostne službe te brigade«, Brejc odgovarja, da Maček ni bil formalni vodja brigade in ga posledično ni mogel postaviti na to mesto, v brigadi pa ni imel aktivne vloge in se je zgolj udeleževal vojaških vaj.

Brejc je od Čanžka zahteval preklic navedb, opravičilo, objavo sodbe v Dnevniku in 15.000 evrov, sodišče pa je njegovemu tožbenemu zahtevku, ki ga je vložil prek pooblaščenca odvetnika Jožeta Hribernika, delno ugodilo in mu ob opravičilu, preklicu in objavi sodbe prisodilo 3000 evrov z zamudnimi obrestmi. Sodba je letos postala pravnomočna.

Čanžek bi lahko dokaz pridobil pravočasno

Kot je v predlogu za obnovo postopka zapisal Čanžek, mu je 2. oktobra 2012 pisal raziskovalec polpretekle zgodovine Roman Leljak, ki je med drugim zapisal, da je popolnoma jasno, da je bil Brejc pripadnik tajne vojaške službe, saj je tudi končal šolanje o uporabi metod in sredstev delovanja nekdanje jugoslovanske tajne službe, o čemer je v posebni številki revije Borec pisal Brejčev predavatelj Marijan Kranjc, ki je bil do leta 1989 načelnik vojaške tajne službe v Sloveniji.

Brejc je ugovarjal, da se je postopek pravnomočno končal aprila letos, zato je predlog za obnovitev postopka, ki ga je Čanžek podal v roku 30 dni po pridobitvi pisma, preuranjen, poleg tega pa bi dokaze lahko uveljavljal že tekom postopka. Zanikal je tudi navedbe iz pisma, saj je bil v tistem času rezervni častnik v brigadi teritorialne obrambe in ne v JLA, v sklopu izobraževanja pa se je res udeležil izobraževanja na Pokljuki, kjer so bili prisotni vsi propadniki enot teritorialne obrambe, ki so bili formalno zadolženi za področje varnostno obveščevalne dejavnosti. Ni pa končal omenjenega šolanja, ki ga je JLA izvajala v Srbiji.

Sodišče je zavrnilo predlog za zaslišanje Leljaka, je pa prebralo njegovo pismo in članek v reviji Borec, ki pa sodišča nista prepričala, saj izjav, da je bil Brejc pripadnik tajne vojaške službe, pismo in članek ne dokazujeta. Sodišče sicer verjame, da sta Leljak in Čanžek prepričana o resničnosti tega, kar pišeta, kar pa še ne pomeni, da to tudi drži. Pismo namreč z ničemer ne omaja dejstva, da Brejc v uradnih evidencah SOVE, ki jih je sodišče pridobilo tekom samega postopka, nikjer ni zaveden kot pripadnik omenjene službe. Poleg tega Kranjčev zapis, da je Brejcu predaval o subtilnih varnostnih zadevah, ne pomeni, da se je Brejc udeležil predavanja kot pripadnik SDV.

Sodišče se je tudi strinjalo, da je imel Čanžek možnost pridobiti članek že pred tem, saj je pismo Leljaka, kot je tudi sam potrdil, odgovor na zaprosilo, naj Leljak preveri njegove sporne navedbe o Brejcu.