Tiskane izdaje
Ljubljana – Okrožno in višje sodišče sta napačno združevali zaporne kazni, ko sta Stephenu Casiraghiju določili 22 let in pet mesecev zapora. Zato je vrhovno sodišče to spremenilo ter mu izreklo enotno kazen 20 let in pet mesecev zapora, kar pomeni, da bi moral na prostost priti že septembra lani.
Kot je znano, je bil Casiraghi doslej večkrat obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, od posilstva, ropa menjalnice, poskusa ropa v restavraciji in zažiga policijskih avtomobilov, ugrabitve in spolnega izživljanja nad avtostoparko. Sodišče mu je že leta 2011 seštelo vse do takrat izrečene kazni in mu kot enotno kazen določilo 29 let in šest mesecev zapora. A so mu jo maja 2014 vrhovni sodniki skrajšali na dvajset let zapora – na toliko je namreč kazenski zakonik iz leta 2008, ki je veljal v času pravnomočnosti zadnje sodbe, omejil najvišjo enotno zaporno kazen.
Casiraghiju se je 20-letna zaporna kazen iztekla 6. aprila lani, a je takrat postala pravnomočna in izvršljiva obsodba trebanjskega sodišča na pol leta zapora zaradi napada na pravosodnega policista. Ljubljansko okrožno in nato višje sodišče sta že prestano 20-letno, šestmesečno kazen ter dve leti zapora po sodbi novomeškega sodišča (za grožnjo pravosodnim policistom ter posest mamili) združili v enotno kazen 22 let in pet mesecev zapora.
A sta pri tem zagrešili napako. V pravnomočni sodbi sta namreč zavzeli stališče, da okoliščina, da je bilo zadnje kaznivo dejanje storjeno v času veljave novele kazenskega zakonika KZ-1B pomeni, da je treba združitev kazni zapora po vseh treh sodbah in izrek opreti na določbe tega zakonika. Vendar je odločilni dejavnik pri združevanju kazni čas storitve kaznivega dejanja, ne pa čas pravnomočnosti zadnje sodbe, pri čemer je treba upoštevati tudi načelo prepovedi retroaktivnosti kazenskega zakona, če je ta za storilca strožji, poudarja vrhovno sodišče.
Po presoji vrhovnega sodišča bi moralo prvostopenjsko sodišče združevati zaporne kazni v dveh fazah. V prvi fazi bi moralo združiti kazni, izrečene s sodbama, glede katerih je treba uporabiti določbe starejšega kazenskega zakonika KZ-1A (20-letno in dveletno zaporno kazen) in nato v naslednji fazi ob upoštevanju šestmesečne zaporne kazni, izrečene za dejanje, storjeno v času veljavnosti kasnejšega KZ-1B, izreči enotno kazen.
V pravnomočni sodbi je sodišče prvo fazo izpustilo, zato je vrhovno sodišče kršitev odpravilo tako, da je odločbo o enotni kazni zapora v trajanju 22 let in pet mesecev spremenilo in Casiraghiju izreklo 20 let in pet mesecev zapora, kar je odslužil že septembra lani. Zato je sodišče, še preden je spisalo sodbo, že 10. marca izdalo sklep o takojšnji izpustitvi iz zapora. Sodba je sedaj napisana, tako da so znani razlogi vrhovnega sodišča za takšno odločitev. Glede na odločitev in argumentacijo vrhovnih sodnikov je bil Casiraghi v zaporu šest mesecev preveč, za mesece neupravičenega zapora pa bo lahko zahteval odškodnino.
A Casiraghi, ki je skoraj polovico življenja preživel za zapahi, na prostosti ni zdržal dolgo. Dobra dva tedna po izpustitvi iz zapora se je spet znašel za zapahi, tokrat zaradi domnevne nevarne vožnje in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Sodišče mu je konec marca odredilo enomesečni pripor.
