Tiskane izdaje
Ljubljana − Oseminštiridesetletni Stephen Casiraghi, ki je skoraj polovico življenja preživel za zapahi, je od sinoči na prostosti. Casiraghijev pooblaščenec odvetnik Tomaž Toldi nam je potrdil, da je vrhovno sodišče njegovemu varovancu prekinilo prestajanje zaporne kazni.
»Sodbe vrhovnega sodišča še nisem prejel. Lahko pa potrdim, da je vrhovno sodišče včeraj izdalo odredbo, da se mojega klienta takoj izpusti iz zapora,« je povedal Toldi. Casiraghi, ki je za zapahi neprekinjeno prebil zadnjih deset let, si bo na pristojnem centru za socialno delo najprej uredil osnovne življenjske oziroma bivanjske razmere.
Leta za zapahi
Casiraghi je bil doslej večkrat obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj. Sodišče mu je leta 2011 seštelo vse kazni in mu kot enotno kazen določilo 29 let in šest mesecev zapora. Takšno kazen so potrdili tudi višji sodniki, a so mu jo nato vrhovni bistveno skrajšali ter mu maja 2014 ob upoštevanju posameznih kazni določili skupaj dvajset let zapora, ker mu več niso mogli izreči.
Kazenski zakonik iz leta 2008, ki je veljal v času pravnomočnosti zadnje sodbe (februarja 2012), je namreč najvišjo enotno zaporno kazen omejil na 20 let. Sporna zakonska določba je namreč omogočala, da je izrečena enotna kazen občutno nižja od kazni, določene za posamezno kaznivo dejanje (isti zakon je v nekem drugem členu kot najvišjo možno kazen predvideval 30 let zapora).
Zakonodajalec je napako popravil z novelo, ki so jo začeli uporabljati sredi maja 2012, medtem ko je sodba, ki je Casiraghiju določala dobrih 29 let zapora, postala pravnomočna tri mesece prej, kar so vrhovni sodniki seveda morali upoštevati. Sporna zakonska določba je tako Casiraghiju prinesla skoraj deset let odpustka.
Casiraghiju se je 20-letna zaporna kazen iztekla 6. aprila lani, a je takrat postala pravnomočna in izvršljiva obsodba Okrajnega sodišča v Trebnjem na pol leta zapora zaradi napada na pravosodnega policista in uničenja kopalnice v zaporu na Dobu. To kazen bi prestal 6. oktobra lani, a mu je ljubljansko okrožno in nato višje sodišče združilo vse zaporne kazni − že prestane 20-letne, šestmesečne ter kazni dveh let zapora po sodbi novomeškega okrožnega sodišča, ki je postala pravnomočna 30. marca lani (za še eno grožnjo pravosodnim policistom ter za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili), v novo enotno zaporno kazen.
Casiraghi je na različne načine izražal nestrinjenje s sodnimi postopki. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Izreklo mu je 22 let in pet mesecev zapora, septembra lani pa so mu na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer so ga obsodili na sedem mesecev zapora zaradi grožnje pazniku v mariborskih zaporih, določili novo enotno kazen - 22 let in 11 mesecev zapora.
Casiraghi je septembra lani vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. To je glede na vsebino njegove zahteve odredilo takojšnjo prekinitev prestajanja zaporne kazni. Vsebinski razlogi, ki so narekovali takšno odločitev, za zdaj niso znani, zagotovo pa kažejo na to, da bo odločitev vrhovnega sodišča glede (ne)zakonitosti združevanja zaporne kazni v obsojenčevo korist.
Casiraghi je namreč prepričan, da sta okrožno in višje sodišče storili napako, saj bi mu morali šestmesečno in dveletno kazen združiti z že prestano 20-letno kaznijo v skladu s kazenskim zakonikom, ki je veljal od novembra 2008 do maja 2012 in po katerem »enotna kazen v steku ne sme preseči 20 let zapora«. Namesto tega je sodišče uporabilo novejši kazenski zakonik, ki je veljal v času storitve zadnjega kaznivega dejanja, po katerem enotna kazen za kazniva dejanja v steku ne sme doseči seštevka posameznih kazni in preseči 30 let zapora.
Iz uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij so potrdili, da je bil Casiraghi na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS v četrtek zvečer odpuščen s prestajanja zaporne kazni iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob. »Obsojenec je prestajal enotno kazen v višini 22 let in 11 mesecev, ki bi se iztekla avgusta 2019. Obveščamo vas, da dodatnih izjav v predmetni zadevi ne bomo dajali,« so še sporočili.
Z vrhovnega sodišča so sporočili, da je senat kazenskega oddelka, ki odloča o Casiraghijevi zahtevi in o zahtevi njegovega odvetnika za varstvo zakonitosti, odredil prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe, pri čemer je presojal očitane kršitve kazenskega zakona, ker naj bi sodišče prve stopnje v tej zadevi nezakonito izreklo enotno kazen zapora. »Več o dokončni odločitvi o zahtevah za varstvo zakonitosti bo Vrhovno sodišče sporočilo, ko bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji.«
