Tiskane izdaje
Ljubljana – Večkrat se je v medijih že pojavil primer novinarke Mojce Vočko, ki je lastnikoma precej zagrenila življenje, ker je v stanovanju naselila golobe. A lastniki stanovanj imajo v tovrstnih primerih zvezane roke, saj najemnikov praviloma več let ne morejo izseliti po pravni poti.
Vlasta Lenart Leban je bila zgrožena nad stanjem stanovanja v Trnovem, ki so ga oddali Vočkovi. Novinarka, ki se je tudi sama ukvarjala s temami, kot je mučenje golobov, je imela stanovanje v najemu dolga leta, nenadoma pa je domnevno nehala plačevati najemnino in poravnavati stroške.
Nad številom golobov, ki so posedali na balkonu stanovanja, so se začeli pritoževati sosedje. Prejšnjega novembra so nato le vstopili v stanovanje in bili šokirani nad njegovim stanjem. Ptičji iztrebki so bili namreč povsod, po tleh, pohištvu in po vseh stvareh. Mrtvega goloba so našli celo v hladilniku.
Vočkova je menda golobe naselila še na dve lokaciji, na Brezovici in na Dolenjskem, za nekatere golobe pa se je pokazalo, da so bili okuženi z nalezljivimi boleznimi.
Skoraj misija nemogoče pa je za družino postala izselitev najemnice in njenih golobov. Vočkova je domnevno odlomila ključavnico, ki so jo zamenjali. Edina pot naj bi tako postala sodna, ki pa je lahko še kako dolga.
Na Okrajnem sodišču v Ljubljani poteka pravda, ki jo je Vlasta Lenart Leban zaradi plačila najemnin in stroškov vložila proti Vočkovi, nas pa je zanimalo, kako lahko lastnik stanovanja izseli najemnika, ki v stanovanju povzroča škodo.
Iz odgovorov stanovanjskega inšpektorja Mirka Pavšiča lahko sklepamo, da stanovanjska inšpekcija na tem področju nima veliko pristojnosti. V zvezi z najemnimi razmerji lahko kot prekrškovni organ za kršitve najemodajalca (če ta ne sklene najemne pogodbe v pisni obliki ali ne vzdržuje stanovanja tako, da je najemniku zagotovljena normalna uporaba stanovanja) izdajo globo med 500 in 1200 evri.
Njihova pristojnost glede najemnikov pa je omejena zgolj na to, če ta ne dopusti etažnemu lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu vstop v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja, vendar ne več kot dvakrat na leto.
Pojasnil je, da vsako leto prejmejo od deset do 20 prijav najemnikov, da bivalni pogoji v stanovanju ne omogočajo normalne uporabe. V teh primerih po opravljenem ogledu stanja izdajo odločbo, s katero najemodajalcu naložijo odpravo pomanjkljivosti.
Približno petkrat na leto pa se na njih obrnejo tudi lastniki stanovanj, ki tožijo nad težavami z nepravilno ali motečo rabo stanovanja oziroma neplačevanjem najemnine in stroškov upravljanja. »V teh primerih stanovanjska inšpekcija nima nikakršnih pristojnosti. Postopki odpovedi in izpraznitve stanovanja se vodijo izključno v sodnem postopku,« je povedal Pavšič.
Z malce spretnosti je primer mogoče vleči pet let
Dejstvo, da je sodna pot edina, je za lastnika stanovanja, ki se mu nabere za več tisoč evrov stanovanjskih stroškov in cel kup neplačanih najemnin, slaba novica. Zakon pravi, da je treba najemnika, ki ima sklenjeno pogodbo o najemu stanovanja, sprva opomniti s pisnim opominom in v njem navesti kršitve in način, kako naj jih odpravi, ter rok, do kdaj naj to stori. Če se najemnik tega ne drži, je treba vložiti tožbo na izselitev stanovanja.
S tem sicer ne bi bilo nič narobe, pravi odvetnik Boris Grobelnik, saj je prav, da zakon ščiti najemnika, ki ima pogodbo – v nasprotnem primeru bi se lahko lastnik stanovanja kadarkoli odločil in nekoga vrgel iz stanovanja zgolj zato, ker mu ne bi bil všeč.
Problem pa je, ker to praviloma traja več let, od tri pa tudi do pet, če nasprotna stran z malce spretnosti procesno zavlačuje postopek. Takšnih primerov je po izkušnjah Grobelnika veliko. Posledice, če nekdo pravico vzame v svoje roke, pa so lahko zelo neprijetne.
Najemnik lahko lastnika, ki zamenja ključavnico ali ga preprosto postavi pred vrata, namreč toži za motenje posesti in morda na sodišču celo doseže, da se začasno, do končne odločitve sodišča o tej zadevi, vrne v stanovanje.
Drug problem, ki ga s pridom izkoriščajo takšni najemniki, pa so po Grobelnikovih besedah nizki pravdni stroški, ki jih mora po izgubljeni tovrstni tožbi poravnati stran, ki tožbo izgubi. Če bi bili ti stroški večji, bi prav lahko prepričali najemnika, da se na takšen način ne izplača vztrajati.
V tako ekscesnih primerih, kot je »golobnjak« v stanovanju, bi po Grobelnikovih besedah morala ukrepati stanovanjska ali zdravstvena inšpekcija, ki bi lahko izdali začasno odredbo o prepovedi uporabe stanovanja. Na zdravstvenem inšpektoratu so pred časom v zvezi s tem primerom pojasnili, da nimajo pravice vstopiti v zasebni stanovanjski objekt, razen če jim lastnik to prostovoljno omogoči ali če za to pridobijo odločbo sodišča. Zato so v okviru pregleda izvedli le ogled balkona s sosednjega balkona.
Na podlagi ugotovljenega stanja so izdali strokovno poročilo z oceno, da je zadrževanje golobov na balkonu najemnice neprimerno zaradi potencialnega ogrožanja zdravja ljudi in predstavlja nevarnost za pojav nalezljivih bolezni. A Vočkova se na njihova priporočila ni odzivala.
