Tiskane izdaje
Krško - Zgodba o gradbincu Alojzu Radeju iz Krajnih Brd nad Blanco, ki naj bi bolj kot za šefa družbe Iteo Raka Alojza Češnovarja delal za svoj žep, se že nekaj časa razpleta po sodiščih. Najprej so ga zaradi poneverbe in uničenja poslovnih listin obsodili na zaporno in denarno kazen, oprostili pa so ga za očitano goljufijo. V ponovljenem postopku so ga oprostili še poneverbe in ga zaradi ponarejenih listin obsodili na pogojno kazen. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in spet se je začelo znova.
»Bil sem v zmoti, ko sem podpisoval izjavo, in če bi vedel, da se bo to uporabilo na sodišču, je ne bi podpisal,« je dejal eden nekdanjih delavcev družbe Iteo Raka, ki je prepotoval 300 kilometrov, da so ga zaslišali na sodišču. Tudi njegova dva kolega iz Sarajeva in okolice sta bila dva dni na poti, da sta pričala na sodišču.
Pred leti sta delala v nekdaj uspešnem podjetju Iteo Raka, ki je zdaj v stečaju. Takrat sta na željo zdaj obtoženega vodje gradbišč Alojza Radeja pri notarju overila izjavo o tem, da je imela družba nekak črni fond in da so delavci plačilo dobivali na roke.
Takrat, ko je potreboval izjave, je delavce Radej sam poiskal v Bosni, enkrat jih je celo pripeljal v Slovenijo, zdaj pa so se morali znajti po svoje. Radej naj bi 17 delavcev nagovoril, da so podpisali izjavo, rekel jim je menda, da jo potrebuje za davčni urad. Nekateri so izjave pozneje preklicali, drugi pa v preiskavi sploh niso imeli pojma o kakšnem črnem fondu je govor. Zdaj so mnenja o črnem fondu, ki je obstajal ali ne, že nekako usklajena. Črni fond naj bi bil tisti sklad, v katerega naj bi se stekal denar od asfaltiranih dvorišč in je bil plačan na roko. Iz tega sklada naj bi potem delavcem poravnavali nadure, čeprav mnogi trdijo, da nadure niso bile plačane, ampak so jih kompenzirali.
Radeju očitajo, da je pobral denar za asfaltiranje dvorišč v svoj žep, brez vednosti direktorja, ta pa poskuša tudi s pomočjo teh izjav dokazati, da je črni fond v podjetju obstajal že prej.
Številni očitki
Radeju so sprva očitali, da je goljufal, poneverjal in ponarejal poslovne listine. Kot sposoben gradbinec si je s prihodom v družbo Iteo pridobil zaupanje direktorja Češnovarja, si utrdil položaj prvega gradbinca, ki je bil za vse posle sam, in začel izkoriščati položaj. Od direktorja je zahteval 60 tisočakov, ker da jih zahteva nadzorni delovišča zaradi nepravilno izpeljanega posla. Češnovar naj bi denar dal Radeju, a tega denarja nadzorni nikoli ni videl. Naslednjič je poskušal pod enako pretvezo dobiti še 120 tisočakov, a mu direktor ni nasedel. Zato naj bi Radej ukrepal po svoje, in sicer tako, da naj bi brez vednosti direktorja z delavci Itea Raka ob gradnji cest asfaltiral še zasebna dvorišča, in to s popustom, denar od dvorišč pa pospravil v svoj žep. Tako naj bi se okoristil za najmanj 60.000 evrov.
Radej naj bi iz skladišča družbe na Drnovem nezakonito odpeljal tudi kamenje za 100-metrski oporni zid okrog svoje hiše, očitali so mu tudi ponarejanje ali uničenje poslovnih listin. V Šentjerneju Iteo ni pravočasno posodobil ceste in zaradi tega je grozil odvzem evropskih sredstev, zato je Radej iz gradbenega dnevnika iztrgal delovne liste in ponaredil dokumentacijo.
Direktor ni bil v zmoti
Na prvem sojenju je bil obsojen zaradi poneverbe denarja na račun asfaltiranih igrišč, za nezakonito odpeljano kamenje iz skladišča in za ponarejanje listin. Sodišče mu je dosodilo tri leta in dva meseca zapora ter plačilo 5000 evrov stranske denarne kazni, ki naj bi jo poravnal v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe, vendar je postopek sojenja še vedno v teku. Ni pa bil obsojen zaradi 60.000 evrov, ki naj bi mu jih dal direktor Češnovar, češ da jih zahteva nadzornik ceste na Impoljci zaradi slabo opravljenega dela. Ta očitek je sodišče zavrglo, saj naj bi Češnovar vedel, da bo denar v resnici pospravil Radej. Direktor torej ni bil v zmoti, tudi pozneje ne, ko naj bi Radej od njega zahteval še 120.000 in potem še 15 tisočakov.
Po pritožbah je višje sodišče sodbo razveljavilo in na ponovnem sojenju v Krškem so Radeja oprostili tudi poneverbe. Zaradi ponarejanja so mu izrekli zgolj pogojno enoletno zaporno kazen z dveletno preizkusno dobo. Višje sodišče je tudi to sodbo razveljavilo in v Krškem je ponovno stekel postopek.
Na njem Radej krivdo vali na nekdanjega direktorja, ki se je pred časom tudi znašel na sodišču zaradi kršenja pravic delavcev in bil obsojen na pogojno zaporno kazen. Nekdanji direktor družbe Iteo Raka, ki je v stečaju, trdi, da bi vse te dajatve delavcem lahko izplačal, če Radej denarja ne bi pospravljal v svoj žep. Radej namreč v dveh letih s svojega računa ni dvignil niti centa, v omenjenem obdobju pa je svoje premoženje povečal za 216.000 evrov, vendar davčna uprava izvora denarja ni ugotovila.
