Tiskane izdaje
Maribor – »Bolj ko berem to obtožnico in prisluhe, bolj imam občutek, da nekdo ni normalen ali pa ne ve, za kaj gre,« se je čudil nekdanji šef Konstruktorja Marjan Pinter. Na zatožni klopi se je znašel zaradi domnevno sumljivega dogovarjanja pri dozidavi in adaptaciji Zdravstvenega doma (ZD) Adolfa Drolca.
Poleg Pinterja sta obtožena še direktor ZD Jernej Završnik in nekdanji mariborski podžupan Andrej Verlič, ki je to funkcijo opravljal v času županovanja Franca Kanglerja. Završniku je višji tožilec Boris Marčič naprtil zlorabo uradnega položaja, Pinterju dajanje daril za nezakonito posredovanje, Verliču pa sprejemanje daril za nezakonito posredovanje.
Po tožilčevem prepričanju je Verlič baje zahteval, naj posel dobi ena izmed mariborskih gradbenih družb, Završnik pa da je domnevno kot direktor ZD in predsednik komisije za izbor izvajalcev spremenil razpisne pogoje, da so bili bolj pisani na kožo ponudnikom, denimo Konstruktorju in Stavbarju.
Iz prestreženih telefonskih pogovorov je menda razvidno, da je Završnik poklical Verliča in mu povedal, da je razpis objavljen, ta pa je obvestil šefa Stavbarja in Konstruktorja in obljubil spremembo razpisnih pogojev. Posel je naposled dobil slednji, medtem ko je Verlič za posredovanje za Hokejski klub Maribor, kjer je član upravnega odbora, od Konstruktorja izposloval več kot 25.000 evrov, trdi tožilec.
Kopica dokaznih predlogov
Ker tožilstvo obtožbo gradi zlasti na prestreženih telefonskih pogovorih, je obramba predlagala njihovo izločitev, češ da gre za nezakonite dokaze. V ta namen je sodnica Barbara Nerat na predobravnani narok (ta še ni sklenjen, saj mora sodišče odločiti o kopici dokaznih predlogov) kot pričo povabila kriminalista Zlatka Krajnca, ki je vodil predkazenski postopek.
V precep ga je vzela zlasti obramba, kdaj da je policija tožilstvu predala posnetke prestreženih pogovorov. »Zanikam, da bi policija zadrževala dokaze. Poldrugi mesec po zaključenih prikritih preiskovalnih ukrepih smo vse gradivo predali tožilstvu,« je mirno pojasnil Krajnc in se skliceval na podatke v dokumentaciji. Na vprašanje, ali je policija uporabila informatorja, ni želel odgovoriti.
»Nikjer ne najdem podlage, zakaj se je začel postopek zoper mene. Imam občutek, da se je začel, ker sem bil v določenem obdobju sodelavec nekoga,« se je nad dokazi zgražal Verlič. Pinter pa je šel še dlje: »Kdo je tisti, ki je rekel, da je to kaznivo dejanje? S tistim bi rad debatiral.« »Policija ne odloča o uvedbi kazenskega postopka, tožilstvo je tisto, ki o tem odloča na podlagi obvestil in dokazov,« mu je odvrnil Krajnc.
Če obramba Verliča in Pinterja trdi, da so dokazi nezakoniti, saj dvomi, da jih je policija prav vse predala tožilstvu, je šel Završnikov odvetnik Andrej Ketiš še korak dlje. Kaznivo dejanje, ki ga tožilec očita Završniku, po njegovem mnenju sploh ne spada med kataloško našteta dejanja, kjer je možno kot dokaz uporabiti telefonske prisluhe. Trdi, da je takšno stališče jasno zavzelo tudi vrhovno sodišče v razveljavljeni sodbi zoper Franca Kanglerja: »Dejansko bi moralo tožilstvo delati v skladu z zakonom in sodno prakso ter postopek zoper mojega mandanta ustaviti.«
Tožilec Marčič kajpak ni takšnega mnenja in trdi, da se sodba v zadevi Kangler nanaša na povsem drugačno situacijo: »Dejanje, ki se očita Završniku, ni kataloško dejanje, vendar pa so drugi obdolženci v tej zadevi izvajali kataloška kazniva dejanja in komentar zakona o kazenskem postopku jasno govori, da se v tem primeru lahko uporabljajo prikriti preiskovalni ukrepi.«
