Dacarji pri Maxicomu našli kup fiktivnih računov

Ljubljana – Z zaslišanjem davčne inšpektorice se je včeraj nadaljevalo sojenje rekorderju med davčnimi dolžniki v Sloveniji in nesojenemu lastniku Gradu Podvin Zlatanu Kudiću. Inšpektorica je ugotovila kup nepravilnosti, a za december 2008, ki je naveden v obtožnici, ni znala povedati podrobnosti.

Pisali smo že, da je maja na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča pred sodnico Dejano Fekonja sedel Zlatan Kudić, lastnik propadlega podjetja Maxicom, ki je največji davčni dolžnik med podjetji in nesojeni lastnik Gradu Podvin.

Specializirano državno tožilstvo mu očita davčno utajo in pranje denarja, pomoč pri zadnjem so očitali tudi Adnanu Kantareviću, ki pa je v nasprotju s prvoobtoženim krivdo že priznal. V zameno se je s tožilcem pogodil za deset mesecev zapora, ki pa se izvrši v obliki tako imenovanega vikend zapora, in stransko denarno kazen 15.000 evrov. Kudić vse očitke iz obtožnice še vedno zavrača in želi v postopku dokazati nedolžnost.

Do vračila DDV ni bil upravičen

Po ugotovitvah preiskovalcev so sporni podatki v spletnem obrazcu davčne uprave, kjer je obtoženi domnevno navedel lažne podatke o vstopnem DDV, in sicer za fiktivne račune oziroma posle. Gre za očitek davčne utaje v višini 345.908 evrov, kolikor je država izplačala podjetju Maxicom, tudi za obnovitvena dela na Gradu Podvin, čeprav do vračila presežka DDV ni bil upravičen.

Da je pri davčnem pregledu za leti 2007 in 2008 ugotovila kup računov, za katere po njenih ugotovitvah storitve sploh niso bile opravljene, je pojasnila tudi davčna inšpektorica, ki se je pregleda lotila po uradni dolžnosti. Za december 2008, ki je naveden v obtožnici specializiranega državnega tožilstva, podrobnejših podatkov, tudi zaradi oddaljenosti pregleda, ni navedla.

Stičišče vseh družb je bil Maxicom

Za december 2008 je inšpektorica v davčnem inšpekcijskem nadzoru izločila en račun, za katerega je prepričana, da storitve niso bile opravljene. Pojasnila je, da je pregledala daljše časovno obdobje poslovanja davčnega zavezanca, zato je nemogoče, da bi pregledala in se poglobila v vsak račun, ki je bil naveden v računovodskih listinah. Med pregledom knjige prejetih in izdanih računov je tako izbrala samo sumljive in se jim posvetila. Na splošno pa je za nekatere brez dvoma ugotovila, da so bili fiktivni, pri nekaterih je obstajal resen dvom o resničnosti podatkov, a tega ni mogla dokazati.

Spominja se, da je ponavadi šlo za večje zneske in gradbene posle. V teh poslih se je povezovalo več davčnih zavezancev, stičišče vseh pa je bila zdaj že propadla družba Maxicom. Zakaj v kopiji davčnega spisa ni računovodske knjige podjetja za december 2008, ni znala povedati.

Po nekaj vprašanjih sodnice, tožilca Jožeta Kozine iz specializiranega tožilstva in zagovornice Branke Zobec Hrastar je besedo dobil še obtoženi Kudić. Ta je sodišče prepričeval, da je inšpektorici na obisku na sedežu podjetja izročil več zahtevanih računov in da ga je čudilo, da se tega ne spominja. Pojasnila je, da je bila večkrat na obisku, od tega pa je minilo že več let, zato podrobnosti ne ve. Pri tem je tožilec Kozina pristavil, da so to zgolj obtoženčeve navedbe, za katere ni nujno, da držijo.