Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred dnevi smo poročali o Ljubljančanu, ki so mu ognjeni zublji povsem uničili novo vozilo, z njim pa tudi letno vinjeto. Z vsemi zahtevanimi dokazili je odšel na Dars, a so mu izdajo nadomestne vinjete zavrnili, češ da je uredba jasna – predložiti bi moral staro vinjeto.
Kot kaže, to ni osamljen primer birokratskih nesmislov, Darsu pa je zaradi takšnega ravnanja zaušnico dalo že upravno sodišče.
»Upal bi si trditi, da so novinarska vprašanja vplivala na drugačno odločitev Darsa, saj sem zdaj dobil odločbo o izdaji nadomestne vinjete. Še pred časom so mi namreč zatrjevali, da to ni mogoče, saj da bi moral imeti jasna dokazila, da sem vinjeto res nalepil, denimo fotografijo vozila z vinjeto pred škodnim dogodkom, da bi mi na podlagi uredbe ugodili,« pravi Ljubljančan, ki mu je požar uničil komaj teden dni staro toyoto auris.
Kot smo že pisali, se je Ljubljančan obrnil na Dars, da bi mu izdali novo vinjeto, a so ga zavrnili. Dobil je pojasnilo, da ker je bila vinjeta v požaru uničena, nimajo dokaza, da je bila res nalepljena na vetrobransko steklo. Čeprav je predložil račun, kupon in fotografije uničenega vozila. Po veljavni uredbi o cestninskih cestah in cestnini mora cestninski zavezanec za izdajo nadomestne vinjete med drugim predložiti staro vinjeto.
Grenko izkušnjo z Darsom je imela tudi Daša Kurnik iz Škofje Loke, ki je po prometni nesreči, za katero ni bila odgovorna, ostala brez jeklenega konjička. Nesrečo je imela decembra 2012, ko je že imela na vozilu vinjeto za leto 2013, a ker vozila ni dala v uradno razgradnjo (kar za izdajo nadomestne vinjete narekuje uredba), ampak ga je pozneje prodala, do nje ni bila upravičena.
Poslala jim je izpolnjen obrazec z vsemi dokazili in ostanki vinjete, a so zahtevek zavrnili. Prepričana, da uradniki v Darsu in pisci pravil nimajo prav, je šla do konca in pred letom dni se je razveselila sodbe upravnega sodišča.
Če skrajšamo in poenostavimo, Dars je vztrajal, da mora Kurnikova na podlagi uredbe predložiti račun o zamenjavi vetrobranskega stekla, ki pa ga seveda ni imela, saj je bil za odpis cel avto in ni menjala le stekla.
Vendar je upravno sodišče sklenilo, da je takšno tolmačenje napačno, in opozorilo na zakon o javnih cestah, v katerem piše, da ima cestninski zavezanec pravico do nove vinjete za isto obdobje za preostali čas uporabe cestninske ceste, če je bila vinjeta nenamerno uničena ali če jo je uničila tretja oseba, za katero cestninski zavezanec ne odgovarja.
Dars si tako napačno razlaga 15. člen uredbe, na kar opozarja tudi upravno sodišče. »Omenjeno določbo je zato treba razumeti kot določbo, ki podrobneje opredeljuje situacije, ko lahko pride do nenamernega uničenja vinjete oziroma uničenja, ki ga je povzročila tretja oseba /.../ Nikakor pa ne kot določbo, ki omejuje dokaze za izkazovanje pogojev iz šestega odstavka 11. c člena zakona o javnih cestah.«
Čeprav je Kurnikova dobila povrnjene sodne stroške in stroške za nakup nove vinjete, sta z možem v upanju, da se drugi uporabniki slovenskih avtocest ne bodo znašli v podobni situaciji in da pristojne službe popravijo napako, o neustreznih določbah uredbe obvestila tudi Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor.
A kot da ena slaba izkušnja z birokratsko togostjo ni bila dovolj, ne Dars ne inšpektorat nista sprejela oziroma predlagala nobenih popravljenih ukrepov. Še več, Dars nam je odgovoril, »da je zakonodaja na tem področju dovolj dobro zastavljena in primerljiva z drugimi državami, ki za plačevanje cestnine uporabljajo vinjete«.
Črtomir Kurnik pa upa, da bo inšpektorat začel skrbeti za zakonitost podzakonskih aktov, zato je konec lanskega novembra na kriminalistično policijo podal kazensko ovadbo. Na Policijski upravi Ljubljana so nam potrdili, da predkazenski postopek o tem poteka.
