Del obsojenega sodnika Škoberneta je v priporu umrl

Matic Munc se je bal za življenje nekdanjega sodnika Milka Škoberneta, zato ga je v priporu vsak dan obiskoval.

Objavljeno
22. september 2015 18.17
SLO., LJ., SOJENJE, SKOBERNE, 22.11.2012, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
Ljubljana – »Postopke v priporu vam lahko opišem kot delavec v priporu in kot pripornik,« je bil na sodišču ustrežljiv psiholog Matic Munc, ki je kot nekoč zaposleni v ljubljanskih priporih obravnaval tudi podkupljivega sodnika Milka Škoberneta. Ta je bil obsojen zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja. Munc pravi, da se je bal za njegovo življenje.

Milko Škoberne, nekdanji celjski sodnik, ki je bil zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja obsojen na pet let zapora in 19.622 evrov stranske denarne kazni, zaradi nezakonitega pripora toži državo za 30.000 evrov. Državno pravobranilstvo mu je sicer ponudilo nekaj manj kot 1100 evrov, kar pa po njegovem ni primerna odškodnina. Da kanček možnosti za poravnavo vendarle je, je bilo razbrati po včerajšnji obravnavi, na začetku katere sta se sprti strani za zaprtimi vrati sodne dvorane še pogovarjali, po koncu obravnave pa je sodišče pravobranilstvu dalo osem dni časa, da sporoči stališče o poravnavi, sicer bo o zadevi odločilo.

Za Škoberneta poseben režim

Na sodišču je bil včeraj zaslišan tudi psiholog Matic Munc, ki je v času Škobernetovega nezakonitega pripora na začetku leta 2011, ki je trajal 21 dni, še delal v ljubljanskih priporih. Kot je povedal, je za Škoberneta veljal poseben režim zaradi možnosti šikaniranja, saj so se bali, kaj bo pomenil prihod sodnika v pripor. Zanj je ocenil, da obstaja možnost samomora, a je to zadržal zase, kajti seznam samomorilno ogroženih je menda visel povsod, tudi pravosodnim policistom na očeh – ni namreč hotel, da bi bilo to predmet splošne debate med zaposlenimi in v javnosti. Tako je tvegal in dopustil, da je bil Škoberne sam v sobi, kamor so ga namestili zaradi lastne varnosti. Se je pa z njim pogovarjal prav vsak dan, česar drugi priporniki niso bili deležni.

Po drugi strani specialni pedagog v zaporu Fulvio Dovgan pri Škobernetu ni opazil nobenih znakov potrtosti, jeze, žalosti ali nemira, sploh ničesar, zaradi česar bi potreboval pomoč. Povedal je, da je deloval umirjeno, motila ga je le tišina, zato je kasneje zaprosil za televizijo in radio, oboje je tudi dobil.

Škobernetov sin Nejc pa je na sodišču opisal, kako je pripor očeta spremenil: po njegovem je zaradi te izkušnje izgubil ves smisel v življenju, med obiskom v priporu je v njegovih očeh videl, da je v sebi mrtev. Oče, ki je bil zanj velik vzornik, je do njega postal hladen, z njim in okolico ni več komuniciral, tudi po prihodu iz pripora je izgubil veliko prijateljev, ni več zahajal na košarkarske tekme. »Postal je tujec, rekel bi, da je zelo trpel,« je povedal in se zahvalil Muncu, da »sploh še ima očeta«.

Škobernetova pooblaščenka Tanja Kordež Bromše je sodnici Jadranki Juhant predlagala, naj za potrebe postopka postavi izvedenca psihiatrije in klinične psihologije, vendar je ta odvrnila, da si je sodišče sliko ustvarilo že na podlagi do zdaj zaslišanih prič.

Izgubil na vrhovnem sodišču

Škoberne je prejšnjič na sodišču opisoval razmere v priporu, kjer ni imel stikov z nikomer in se je počutil psihično povsem zlomljenega, obhajale so ga samomorilne misli. Posledica tega je bila, da se je značajsko spremenil, iz odprtega, veselega in vsestransko dejavnega človeka se je prelevil v vase zaprtega, nezaupljivega in razočaranega človeka, ki večino časa preživi za domačimi štirimi stenami in odklanja stike z zunanjim svetom.

Ko so priporniki ugotovili, kje je njegova celica, so mu »jebali mater«, grozili s posilstvom in podobno. Da si ni kaj storil, gre po njegovih besedah zahvala Maticu Muncu.

Preiskovalni sodnik je za Škoberneta takrat odredil enomesečni pripor, na prostost pa so ga izpustili po treh tednih, saj po zaslišanju prič ni bilo več bojazni, da bi vplival nanje. Nato se je izkazalo, da je bil pripor nezakonit, ker je o odpravi njegove imunitete odločala le državnozborska mandatno-imunitetna komisija, ne pa tudi poslanci državnega zbora.

Pozneje je bil Škoberne pravnomočno obsojen, ker je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića, tudi vrhovno sodišče je v celoti zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, tako da je njegov dom še naprej osrednji zapor Dob. Škobernetov odvetnik je sicer že napovedal, da bo zoper tako odločitev sodišča vložil ustavno pritožbo.