Tiskane izdaje
Ljubljana - »V Sloveniji sem že tretji mesec. Nisem še videla plače, saj mi je šef ne da, dokler mu ne izplačam dolga. Kmalu sem ugotovila, da se moje kolegice prostituirajo. Ker se nisem hotela prodajati, mi je šef rekel, da bodo njegovi ljudje ugrabili mojega otroka.«
Opisana zgodba je resnična izpoved ene od žensk, pahnjene v trgovino z ljudmi. Čeprav zaradi slednje glede na policijsko statistiko še ni treba biti plati zvona, si ta zasluži ustrezno obravnavo in opozarjanje.
Primer iz prejšnjega tedna, ko so možje v modrem preprečili prodajo 20-letne Slovenke, je še dokaz več, da ta pojav nikakor ni izkoreninjen. Da sta za kriminalne združbe človeško življenje in dostojanstvo ničvredna, pove že podatek, da so Slovenko hoteli prodati za bore štiri tisočake.
Skrb vzbuja dejstvo, da je po podatkih evropskih institucij tovrstna kriminaliteta v porastu, tako v EU kot v svetu. Ocenjujejo, da se pri teh nečednih poslih na leto obrne na milijone evrov.
Trgovina z ljudmi je precej širok pojem, žrtve so ponavadi ženske, predvsem pri siljenju v prostitucijo, a so izkoriščanja delavcev v zadnjem času pokazala, da so ranljivi tudi moški. Dolgo je veljalo, da je izkoriščanje delovne sile značilno le za države tretjega sveta, v demokratičnih državah pa da se kaj takšnega ne dogaja.
Težka fizična dela brez plačila, zaradi katerih so delavci zdaj zrinjeni na socialni rob in živijo v nemogočih razmerah, ni prav nič drugega kot njihova zloraba, saj so bili prav tako zaslepljeni, da bodo za svoje delo primerno plačani.
Tovrstna kriminaliteta še zdaleč ne pozna meja, zato je preiskovanje še toliko težje. Policija se pri razkrinkanju usmerja predvsem v identifikacijo kriminalnih žarišč, posameznikov in kriminalnih združb, ki si z vsemi oblikami izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi in prostitucije pridobivajo protipravno premoženjsko korist.
V okviru mednarodnega sodelovanja je policija v navezi z Interpolom, Europolom in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem tovrstne problematike. S pomočjo agencije Frontex aktivno sodelujejo pri pripravi priročnika za usposabljanje mejnih policistov na temo odkrivanja žrtev trgovine z ljudmi na zunanjih mejah.
Po izkušnjah preiskovalcev je precej trd oreh prepričati oškodovanke, da so bile res žrtev prostitucije. Izkušnje namreč kažejo, da je na sodišču tovrstno kaznivo dejanje precej težko dokazati, če žrtev ni pripravljena spregovoriti, saj brez trdnih dokazov, da je nekdo bogatel na račun tuje bolečine, ne bo obsodilne sodbe.
Niso redki primeri, ko oškodovanke v preiskavi brez dlake na jeziku povedo, da so bile pahnjene v svet prostitucije, na glavni obravnavi pa si premislijo in storilce operejo krivde.
V Sloveniji pomagata Ključ in Karitas
Žrtvam trgovine z ljudmi pri nas s svetovanjem, namestitvijo, psihološko in pravno pomočjo pomagata društvo Ključ - center za boj proti trgovini z ljudmi ter Karitas.
Na zadnjo so se po besedah Imreta Jerebica letos obrnile tri žrtve spolnega nasilja. Pri Ključu je pomoč poiskalo 25 ljudi, najpogosteje zaradi prisilne prostitucije ali dela, pove Katjuša Popović. Dva ali tri namestijo v varne prostore, kjer so lahko do konca kazenskega postopka, kar včasih traja tudi poldrugo leto.
Na podlagi izkušenj s terena Popovićeva trdi, da je žrtev vse več. Pri tem opozori na gradbene delavce: »Po informacijah, ki nam jih povedo na brezplačno telefonsko številko, je očitno, da gre za izkoriščanje, z njimi se ravna popolnoma nedostojno.«
Boj proti trgovini z ljudmi je po njenih besedah odlično urejen na papirju, tudi medresorska delovna skupina dobro deluje. Zaškripa pa v praksi pri odkrivanju kaznivih dejanj, pri finančnih sredstvih, šolanju in delovnih mestih, na podlagi česar bi žrtve postale finančno neodvisne, kar je eden izmed pogojev, da se jim izkušnja ne bi več ponovila. Žrtve trgovine z ljudmi so po navadi ženske, predvsem pri siljenju v prostitucijo.
