Detektiv se je pripravljen opravičiti policistom

Franc Strle, ki naj bi po ropu sefov SKB žalil policiste, bi se opravičil, a le, če to stori tudi policija.

Objavljeno
19. november 2015 18.05
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika
Ljubljana – »Besed, ki sem jih izrekel, ne zanikam, ne priznam pa, da sem s tem storil očitano kaznivo dejanje,« je na sodišču izjavil Franc Strle, nekdanji kriminalist in zasebni detektiv. Tožilstvo mu, ker naj bi v javnosti neutemeljeno kritiziral postopke policije, očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve.

Franca Strleta, nekdanjega kriminalista, ki je pozneje prestopil med zasebnike, so na sodišču do zdaj dvakrat čakali zaman, tako da je razpravljajoči sodnik zanj že odredil prisilno privedbo. Ker pa se je Strle nato le oglasil, je ukrep preklical. Na predobravnavnem naroku je obtoženi priznal besede, s katerimi je kritiziral delo policije zaradi preiskave ropa sefov SKB v noči na 1. november 2005, ni pa priznal očitanega mu kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Tožilstvo je sodišču, če bi to storil, predlagalo izrek denarne kazni.

Mesec dni časa za morebiten dogovor

Sodišču je najprej povedal, da se o drugih okoliščinah ne more izreči, saj še ni imel možnosti, da bi se ustrezno seznanil z navedbami v kazenskem spisu. »Glede na to, da ne gre za ne vem kako hude stvari, sodišču predlagam, da meni in policiji omogoči, da spor zgladimo brez sodišča,« je Strle odprl novo možnost poteka postopka. Kot je dejal, nima nobenih zadržkov, da se policiji za tiste besede, ki so bile neresnične, opraviči, opravičilo pa objavi v javnih medijih. »Seveda, če se tudi policija opraviči meni, saj je o meni v medijih govorila precej slabe stvari.« Sodišču je zagotovil, da bo spor odpravljen »v nekaj minutah«.

Sodišče, pritrdilo mu je tudi tožilstvo, se je s tem strinjalo, že začeti predobravnavni narok prekinilo in ga preložilo za mesec dni. V tem času imata obtoženi Strle in policija čas, da zgladita medsebojne razprtije.

Ko se je v Ljubljani zgodil »rop stoletja« v banki SKB, je Strle v medijih kritiziral postopke odgovornih v banki, varnostne službe, nekaj kritičnih besed pa je namenil tudi policiji. Tako je med drugim izjavil, da je šlo »pri SKB za namerno opustitev določenih varnostnih opravil in nalog oziroma da policija glede ropa skoraj sedem let ni storila praktično ničesar«.

Kot je zatrdil, sta varnostne naloge in opravila namerno opustila podjetje, ki je sefe varovalo, ali pa njegov delodajalec, to je banka SKB. Dejal je še, da notranje ministrstvo in policija nista opravila svoje dolžnosti, ker nista izvedla nadzora nad tem, kako je banka, ki ima poseben status, organizirala varovanje. Po njegovih besedah bi morala biti banka povezana z dežurnim varnostnim centrom. »Do leta 2003 je bil ta na policiji, potem pa so to prepustili zasebnim podjetjem. Ministrstvo bi moralo preveriti, ali so banke to ustrezno uredile, kar se pri SKB ni zgodilo,« je takrat zatrdil Strle.

S svojimi izjavami je očitno prizadel policiste, ki so ga nato kazensko ovadili za žaljivo obdolžitev. Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se po kazenskem zakoniku kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. Če pa je takšno dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Kazenski zakonik določa še, da če so dejanja storjena proti državnemu, občinskemu ali pokrajinskemu organu oziroma proti uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem njune službe v tem organu, se pregon začne na predlog. Tako da je pregon na podlagi kazenske ovadbe prevzelo pristojno državno tožilstvo.