Tiskane izdaje
Ljubljana - Nekdanji zunanji minister in upokojeni politik Dimitrij Rupel, ki je pred dnevi zaradi nepovabila v vlado v senci protestno izstopil iz SDS, je na delovnem sodišču vnovič izgubil tožbo, s katero je od države terjal izplačilo odškodnine zaradi domnevne diskriminacije.
Rupel je v tožbi trdil, da mu je zaradi neenake obravnave oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) nastala nepremoženjska oziroma premoženjska škoda.
Prvi in večkratni zunanji minister je bil generalni konzul v Trstu, ko so mu 31. julija 2013 po Zujfu (dopolnil je več kot 65 let starosti in imel 40 let delovne dobe) izrekli prenehanje delovnega razmerja, čeprav ga je vlada Janeza Janše (potem ko je marca 2012 razrešila generalno konzulko Vlasto Valenčič Pelikan) za generalnega konzula imenovala le dobro leto pred tem.
Takratni (in sedanji) zunanji minister Karl Erjavec je že na prvem sojenju zanikal, da bi na njegovo odločitev, da Ruplu ne podaljša delovnega razmerja še za eno leto, vplivala zamenjava vlade, tako kot Ruplu pa so prenehanje delovnega razmerja v skladu z Zujfom izrekli še desetim uslužbencem.
Prepričan, da so ga preslepili
A je Rupel prepričan, da so ga na MZZ preslepili, ko je 27. julija 2012 podpisal dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, ki določa, da se bo njegovo službovanje na MZZ nadaljevalo do 31. julija 2013, ko bo skladno z Zujfom prenehalo. Trdi, da je ta dogovor oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi podpisal v prepričanju, da gre samo za administrativno formalnost in da bo mandat opravil do konca, saj ga je vlada za generalnega konzula v Trstu imenovala za dve leti. Šele 31. julija 2013, ko so mu na zunanjem ministrstvu na podlagi tega dogovora odpovedali delovno razmerje, je ugotovil, da je v zmoti. Trdi, da je pri tem šlo za politično odločitev po oblikovanju vlade Alenke Bratušek in diskriminacijo zaradi članstva v SDS.
V tožbi je zahteval 5000 evrov za domnevno nastalo nepremoženjsko škodo in ugotovitev obstoja delovnega razmerja oziroma podredno plačilo 20.000 evrov ter povračilo stroškov postopka.
Delovno sodišče je julija lani ugotovilo, da je Ruplu delovno razmerje prenehalo na zakonit način v skladu z Zujfom. Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo odškodnine kot posledice diskriminacije, višje sodišče je sodbo v večjem delu potrdilo, v manjšem pa razveljavilo in vrnilo v novo sojenje. Razpravljajoča sodnica v ponovljenem postopku ni zasliševala prič, sodbo pa so stranke dobile že nekaj dni po glavni obravnavi na začetku julija.
»Delovno in socialno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 5000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in podredni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v višini 19.927,68 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse to od 16. avgusta 2013 do plačila, ter tožniku naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v višini 2280,70 evra,« pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu in dodajajo, da sodba še ni pravnomočna.
