Direktor na stroške družbe z družino na počitnice

Kranj – Branko Žiberna, direktor in pomemben solastnik Gorenjske gradbene družbe (GGD), bo moral, če bo sodba zdržala sito višjega sodišča, zaradi zlorabe položaja za leto in štiri mesece v zapor. Žiberno je sodba presenetila, saj trdi, da ni naredil ničesar narobe, in napoveduje pritožbo.

Integral Tržič, hčerinska družba GGD oziroma prej Cestnega podjetja Kranj, je v letih 2006 in 2007 tedanjemu podjetju CP Kranj izdajal fiktivne račune za popravilo strojev. Žiberna je na ta način pridobljeni denar porabil za plačevanje potovanj za sebe in družinske člane, mu je očitalo tožilstvo. Skupaj s svojimi bližnjimi je tako potoval v Jordanijo, Kanado, na Mavricij, Dansko, Islandijo in v Indonezijo. V pogodbi je imel Žiberna sicer res določeno, da podjetje plača stroške potovanj tudi za njegove družinske člane, vendar le za strokovna potovanja, in ne na splošno, je v sklepni besedi pred izrekom sodbe poudaril tožilec Tilen Demšar.

Tožilec je prepričan, da so v sodnem postopku dokazali, kako je Žiberna iz podjetja črpal denar in ga pri tem oškodoval za skoraj 80.000 evrov. Pri tem naj bi mu pomagala sodelavca Janez Gradišar in Janez Pirc. Zoper Gradišarja je bila obtožnica umaknjena, medtem ko je bil Pirc obsojen na pogojno kazen enega leta zapora z dveletno preizkusno dobo, kar je sicer nekoliko manj od zahtev tožilstva, ki je zanj zahtevalo leto in dva meseca pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo. V isti zadevi je bil zaradi pomoči pri kaznivem dejanju obtožen tudi Drago Gril, ki je Integral Tržič vodil dve desetletji. Ta je že lani priznal krivdo in si s tem prislužil pogojno kazen poldrugega leta zapora s triletno preizkusno dobo.

Odvetnik Dušan Csipö, ki je zastopal Žiberno, je v sklepnem govoru dejal, da Gorenjski gradbeni družbi ni nastala nobena premoženjska škoda, saj so bili računi izdani izključno za potovanja za Žiberno in njegove družinske člane, do česar so bili, kot izhaja iz pogodb, upravičeni, saj je šlo za strokovna potovanja, ki so bila opravljena v korist družbe. Sodišču je predlagal izrek oprostilne sodbe.

Csipö in Pirčeva zagovornica Renata Godnjov Špik sta še ocenila, da je bila morebitna premoženjska škoda, ki naj bi nastala, napačno izračunana, poleg tega sta menila, da bi moralo dejanje po desetih letih lani zastarati. Na sodbo se bosta odvetnika pritožila.

Kot je ob razglasitvi sodbe povedala sodnica Marjeta Dvornik, se obsojenim odpirajo tudi možnosti alternativnih oblik izvrševanja kazni, kot sta družbeno koristno delo in vikend zapor.