Do smrti zbil motorista in poskušal vse prikriti

Ljubljana – Simon Mekinda, ki ga je ljubljanska okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar zaradi nevarne vožnje in pobega s kraja prometne nesreče obsodila na skoraj osem let zapora, sodbo pa so potrdili višji sodniki, niti vrhovnih sodnikov ni prepričal, da je k usodni prometni nesreči precej prispeval motorist.

Obrambi 31-letnega Simona Mekinde, ki je 8. julija 2013 s fordom focusom zapeljal s stranske ulice Trbeže na glavno Šmartinsko cesto in zaprl pot 52-letnemu motoristu Simonu Kozjeku, ni uspelo z zahtevo za varstvo zakonitosti. Z izrednim pravnim sredstvom se je zagovornik Matej Ban obrnil na vrhovno sodišče, potem ko so višji sodniki v drugo potrdili sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča.

Mekinda in njegova partnerka takrat nista ustavila in pomagala Kozjeku, ki se je z yamaho zaletel vanju in padel, temveč sta s kraja nesreče pobegnila. Še več, na bencinskem servisu sta kupila ponjavo in z njo prekrila poškodovanega focusa, da bi zakrila vpletenost v nesrečo, ki se je nato končala tragično. A pobeg in nakup ponjave nista bili edini oteževalni okoliščini, ki ju je upoštevala okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar.

Obtoženi je vozil brez vozniškega dovoljenja (zaradi prekrškov so mu ga vzeli že leta 2008), bil je še pod vplivom metadona in tablet. Na sodišču se je zagovarjal, da je motorist vozil precej prehitro, a ni bil prepričljiv. Izvedenec je ocenil, da je peljal 60 kilometrov na uro, a tudi če bi peljal 50, kot je omejitev, trka ne bi mogel preprečiti.

Nekritičen odnos do dejanja

Sodnica je Mekindo obsodila na sedem let in deset mesecev zapora. Dodala je, da ima popolnoma nekritičen odnos do dejanja in porušen vrednostni sistem. Obramba se je na sodbo pritožila, in čeprav je drugostopenjsko sodišče v celoti dalo prav sodnici Sedej Grčarjevi, je sodnike zmotila navedba v obrazložitvi sodbe, da je »obtoženi ravnal z zavestno malomarnostjo«, kar je bilo v nasprotju z izrekom sodbe, kjer je navedeno, da je naklepno kršil cestnoprometna pravila. Sodbo so zato razveljavili in jo vrnili v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Na ponovnem predobravnavnem naroku Mekinda krivde ni priznal in je spet iskal opravičila za svoje nerazumno dejanje. Vztrajal je, da je nekaj minut po 18. uri po predpisih vozil po ulici Trbeže iz smeri Sneberske proti Šmartinski cesti, se ustavil na križišču in z neprednostne ceste zavil levo na prednostno Šmartinsko, ko se je prepričal, da je prosta. Nato se je z veliko hitrostjo pripeljal motorist in trčenju se ni mogel izogniti. Kraj nesreče je res zapustil, ker je bila partnerka histerična. Res je tudi tistega dne segel po prepovedanih substancah in alkoholu, a šele po nesreči – hotel je zbrati pogum, da bi si vzel življenje, je prepričeval sodišče.

Ko je sodnica znova dala na tehtnico vse okoliščine, ga je obsodila enako kot prvič: zaradi nevarne vožnje na sedem let zapora, zaradi pobega na leto dni, enotna skupna kazen pa je sedem let in deset mesecev zapora. Po prestani kazni bo še dve leti brez vozniškega dovoljenja. Višji sodniki so takšno sodbo potrdili.

Nevarno situacijo je povzročil obtoženi

A obramba je vztrajala, da bi sodišče moralo upoštevati tudi mnenje Janeza Perčiča, ki je močno odstopalo od mnenja izvedenca cestnoprometne stroke Janeza Kopača. Sodno postavljeni izvedenec Kopač je ugotovil, da je motorist vozil s hitrostjo 60 kilometrov na uro, Perčič (ki je prav tako izvedenec cestnoprometne stroke) pa je njegovo hitrost ocenil na 96 kilometrov na uro. Razhajanj v mnenjih je bilo še nekaj, zato je obramba vrhovnim sodnikom predlagala, naj zadevo razveljavijo in vrnejo v ponovno sojenje. Zagovornik se ni strinjal s stališčem višjega sodišča, da za krivdo obtoženega to ni bistveno, saj je motorist po njegovem mnenju precej prispeval k nesreči.

A tudi vrhovni sodniki so se strinjali, da Perčičevo mnenje v ničemer ne more omajati dejstva, da je nevarno prometno situacijo povzročil Mekinda, tudi ugotovitve izvedenca za sodno medicino Jožeta Balažica pritrjujejo Kopačevemu mnenju, saj so poškodbe ustrezale hitrostim, ki jih je ugotovil sodno postavljeni izvedenec. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zato zavrnilo kot neutemeljeno.