Do stroškov z grožnjo z izvršbo

Nekdanji veleposlanik Janez Šumrada je po izgubljeni tožbi moral državi plačati stroške postopka.

Objavljeno
20. december 2015 23.28
mfa*SODISCE
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Nekdanji veleposlanik v Parizu Janez Šumrada je pred meseci pravnomočno izgubil tožbo, s katero je hotel doseči razveljavitev ocene o delovni uspešnosti za leto 2007. Zato mu je sodišče naložilo vračilo stroškov postopka državi, a je ta do slabih tisoč evrov prišla šele po grožnji z izvršbo.

Ko je Šumrada marca 2008 prejel ocenjevalni list za preteklo leto, z oceno zadovoljivo ni bil zadovoljen, zato je zahteval preizkus ocene. Toda komisija ministrstva za zunanje zadeve je septembra 2009 njegovo zahtevo zavrnila. Prepričan, da so mu bile kršene pravice v postopku, češ da ocena ni bila opravljena v skladu s predpisi, je s tožbo na delovnem sodišču izpodbijal oceno uradnika, vendar neuspešno.

Številne napake

Delovno sodišče je septembra 2012 njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, a je po razveljavitvi sodbe o primeru odločalo ponovno in oktobra lani ugotovilo enako, le da je tokrat višje sodišče potrdilo zavrnilno sodbo. Komisija namreč po ugotovitvah sodišča ni kršila pravilnika, ocena je bila utemeljena in obrazložena, čeprav skopo, sodišče, ki je presojalo tudi utemeljenost ocene in ustreznost vrednotenja posameznih elementov delovne uspešnosti, pa je ugotovilo, da Šumrada v letu 2007 svojega dela ni opravil v celoti v okviru pričakovanj in zahtev.

Državno pravobranilstvo je namreč v postopku poudarjalo veleposlanikove številne napake, ki da so imele velike finančne posledice za državo. Ena večjih napak je, da je kljub navodilu, da ni član delegacije ob obisku francoskega zunanjega ministra julija 2007, zapustil Francijo (čeprav to lahko stori le s soglasjem ministra za zunanje zadeve, za katero sploh ni prosil) in se udeležil pogovorov v domovini, s čimer da je škodoval ugledu države in kršil akt o notranji organizaciji in sistemizaciji. Na oceno je vplivala tudi napaka veleposlaništva pri razpošiljanju obvestil o predsedniških volitvah oktobra 2007, ko je obvestilo skupaj z volilnim gradivom dobil državljan Bosne in Hercegovine, saj so na veleposlaništvu zamešali seznam volilnega registra s seznamom prijateljev veleposlaništva.

Vse to je po mnenju višjega sodišča vplivalo na Šumradovo oceno uspešnosti, ki je utemeljena tudi zato, ker je bil v letu 2007 več kot stoodstotno prekoračen limit sredstev za reprezentanco, negospodarno ravnanje pa je nadaljeval kljub opozorilom, ugotavlja sodišče. (Tožilstvo je kazensko ovadbo zoper Šumrado zaradi zlorabe uradnega položaja zavrglo).

Šumradi je sodišče tako naložilo plačilo 958 evrov stroškov prvostopenjskega postopka v osmih dneh po pravnomočnosti (z obrestmi od izteka tega roka do plačila), medtem ko stroške postopka druge stopnje poravna vsaka stran zase. A je država kljub temu, da je sodba postala pravnomočna maja 2015, na denar čakala nekaj mesecev. »Tožnik je večji del stroškov postopka poravnal 18. avgusta, preostali del pa z dvema nakaziloma septembra,« pojasnjujejo na pravobranilstvu in dodajajo, da so bili zato, ker Šumrada stroškov ni poravnal v predvidenem roku, prisiljeni vložiti predlog za izvršbo. »Po plačilu terjatve je pravobranilstvo predlog za izvršbo umaknilo, sodišče pa je postopek izvršbe ustavilo.«

Zapravljivi veleposlaniki

Več (nekdanjih) slovenskih veleposlanikov se je že znašlo v postopkih zaradi domnevnih nepravilnosti oziroma zapravljanja davkoplačevalskega denarja. Nekdanjega veleposlanika v Madridu Petra Reberca je med drugim s položaja odnesel nenavaden seznam nakupov tega veleposlaništva. Pravobranilstvo je s tožbo (nepravnomočno) izterjalo le 36 tisočakov, kar je polovica zahtevanega zneska, po drugi strani pa je Reberc, ki mu na delovnem sodišču ni uspelo dokazati nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, državo tožil za 76.000 evrov zaradi domnevno nezakonitega vstopa v madridsko rezidenco. Okrožno sodišče je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Sodišče je pravnomočno ugodilo regresnemu zahtevku države proti Boštjanu Kovačiču, ki mora državi vrniti 65.000 evrov z obrestmi zaradi gradbenih posegov v nekdanjo rezidenco v Zagrebu, pravobranilstvu pa je uspelo tudi s tožbo proti nekdanjemu veleposlaniku v Atenah Vladimirju Kolmaniču za vračilo depozita za najem rezidence v znesku 10.000 evrov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Pravda proti nekdanjemu slovenskemu veleposlaniku v Tokiu Miranu Čupkoviču Skenderju in njegovi ženi Mojci za plačilo 68.643 evrov odškodnine zaradi domnevnih nepravilnosti pri finančnem poslovanju slovenskega veleposlaništva od jeseni 2006 do 2010 je bila končana v začetku decembra; sodišče bo sodbo spisalo v kratkem.