Domnevna tatova kipov še vedno na begu

Kranj - Na kranjskem okrožnem sodišču je danes ponovno potekal predobravnavni narok za obtožene, ki naj bi pred petimi leti ukradli in uničili deset bronastih kipov z zgornje Gorenjske. Po tem ko so trije obtoženi oktobra že zavrnili krivdo, se je danes za nedolžnega izrekel tudi četrti, ki ga je policija prisilno privedla, dva obtožena pa še vedno iščejo.

Admir Horozović, Aleš Sefaj, Mirnes Hamzić, Zlatan Hašimović, Djemo Ramić in Nesib Brguljak so obtoženi, da so izvedli kaznivo dejanje tatvine ali prikrivanja. Trije Jeseničani naj bi januarja 2008 ukradli deset bronastih kipov in jih prodali, policisti pa so kipe, ki so bili pomembni predvsem z vidika kulturne dediščine, našli razrezane na deponiji na obrobju Ljubljane.

Po skoraj petih letih se je zoper obtožene začelo sojenje, in sicer je 29. oktobra potekal predobravnavni narok, ki pa so se ga udeležili le trije obtoženi. Enaintridesetletni Admir Horozović in 27-letni Aleš Sefaj, ki ju obtožnica bremeni več kaznivih dejanj velike tatvine, ter 56-letni Djemo Ramić, ki je obtožen prikrivanja, so se pred sodnico Marjeto Dvornik izrekli, da niso krivi.

Drugi trije obtoženi se oktobrskega predobravnavnega naroka niso udeležili, zato je bil za danes sklican nov narok. Udeležil pa se ga je le 34-letni Jeseničan Mirnes Hamzić, ki so ga po odredbi sodišča jeseniški policisti prisilno privedli. Tudi Hamzić, ki je obtožen več kaznivih dejanj velike tatvine, ni priznal krivde, čeprav je tožilstvo v primeru priznanja predlagalo nižjo kazen, in sicer enega leta ter petih mesecev zapora s stransko denarno kaznijo 7000 evrov.

Obtožena Hašimović in Brguljak se medtem na pozive sodišča ne odzivata. Po dostopnih podatkih je Hašimović nekje v Nemčiji, Brguljak pa v Bosni in Hercegovini. Vendar dokler se vsi ne izrečejo o svoji krivdi na predobravnavnem naroku, sodišče ne more začeti dokaznega postopka.

Okrožna državna tožilka Tanja Frank Eler zato predlaga izločitev postopka zoper Hašimovića in Brguljaka ter skupno sojenje ostalim štirim obtožencem. »Glede na časovno oddaljenost kaznivih dejanj, ne glede na njihovo vsebinsko povezanost menim, da je treba postopek izpeljati vsaj zoper te, ki so sodišču dosegljivi,« je poudarila.

Ločenemu postopku pa nasprotujejo zagovorniki, ki opozarjajo, da je treba vse obtožene zaradi povezanosti dejanj obravnavati v skupnem postopku. Končno odločitev bo sprejela sodnica, ki je za primer, če bo vodila ločen postopek, za 4. februar že sklicala glavno obravnavo.