Domnevni morilec padel na poligrafu

Čeprav je že vse kazalo, da bo obtoženi 28-letni Slavko Slavinec, ki se je na zatožni klopi znašel zaradi domnevnega uboja 30 let starejšega Franca Brvarja, slišal, kakšno usodo so mu namenili tukajšnji okrožni sodniki, bo na sodbo čakal vsaj do začetka marca.

Objavljeno
13. februar 2011 22.04
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Ljubljana - Senat je po posvetu namreč sklenil, da bo zaslišal še izvedenca medicinske stroke, ki bo na predlog zagovornika opisal, ali je bila za Brvarja morda usodna bolezen. To bo ugotavljal le iz zdravniške dokumentacije - kot je znano, so oškodovančevo okostje našli skoraj leto po njegovem izginotju.

Franca Brvarja so nazadnje videli 3. novembra 2008, ko je v lokalu Beksl v Kisovcu popival in kramljal s Slavkom Slavincem. Obtoženi se je ponudil, da ga odpelje domov, a po prepričanju tožilstva je zavil s poti in ga ob bližnji gozdni cesti udaril z železno ročko, ga zvlekel čez cesto in zagrebel pod vejevje. Ker so našli le njegov skelet, sploh ni znano, ali je nesrečnik umrl takoj ali je umiral dlje časa. Morilsko orodje je odvrgel na enem koncu, oškodovančeve dokumente pa na drugem. Vse to so kriminalisti slišali iz Slavinčevih ust, še več, ko so mu po dolgih mesecih le prišli na sled, jih je odpeljal celo na kraj zločina in dogodek opisal. V hramu pravice je ploščo obrnil, kaznivo dejanje uboja je zanikal, senat pa začel prepričevati, da je priznal zaradi pritiska preiskovalcev.

Na zadnji obravnavi so znova zaslišali obtoženčevo nekdanje dekle, ki je še enkrat ponovilo, da se je tistega večera, ko je Brvar izginil, doma nenavadno tresel. Kot je slišala, kmalu po tem tudi ni več zahajal v lokal Beksl, kjer sta z umorjenim nazadnje popivala. Predsednico senata je zanimalo, ali je možno, da je bilo tresenje posledica mrazu v stanovanju, a je priča to zanikala. »Bilo je toplo, saj z ogrevanjem ne varčujemo že zaradi hčerke.« Ponovila je, da je redno posegal po pivu, in navrgla, da soka sploh ni poznal.

Zagovornik je predlagal izločitev domala vseh dokazov, ki so jih zbrali kriminalisti. Prepričan je, da so bile obtožencu kršene z zakonom zagotovljene pravice, saj da so ga kriminalisti vabili na pogovor kot občana. »Predlagali so mu poligrafsko testiranje, v kar je privolil. Ta je pokazal neskladja z njegovimi izpovedbami in status so mu spremenili v osumljenca.« Policistom očita, da ga niso takoj opozorili na pravico do zagovornika in da se lahko brani z molkom.

Tožilka se s tem ni strinjala. Pojasnila je, da je poligraf zakonit, tožilstvo pa ga v obtožbi ne uporablja kot dokaz. Zdi se ji povsem običajno, da so ga vabili kot občana. Ko so ugotovili, da bi lahko imel kaj s kaznivim dejanjem, so mu status spremenili in ga tudi seznanili s pravicami. Senat je po posvetu sklenil, da je šlo vse po črki zakona in da ni razlogov za izločitev dokazov.