Družinski spor zaradi mreže za kumare

Ljubljana – Tudi višje sodišče se je strinjalo, da mora nečak plačati stricu 8404 evre z obrestmi od oktobra 2006, ker mu je z udarcem s pestjo poškodoval vid. Udarec je bil posledica družinskega spora, sodišče pa je v odškodnino vštelo tudi soprispevek napadenega.

Družinski spor, ki je izbruhnil zaradi obdelovanja njive, je prerastel v fizični obračun konec marca pred devetimi leti, ko je nečak s pestjo udaril strica in mu zlomil zgornji del spodnje čeljustnice. Po tem dogodku se mu je pojavil dvojni vid, zaradi česar se je štiri leta pozneje invalidsko upokojil, v tožbi našteva pooblaščenka poškodovanega strica Maša Novak iz Odvetniške družbe Čeferin.

Okrožno sodišče je pred dvema letoma poškodovanemu stricu prisodilo 8404 evre, zahtevek za preostalih 8287 evrov pa je zavrnilo. A so višji sodniki ugodili pritožbam in sodbo razveljavili, tako da je okrožno sodišče o zadevi odločalo znova.

Ponovljeno sojenje

V ponovljenem sojenju je okrožno sodišče dosodilo stricu 9338 evrov, a je hkrati sklenilo, da je tudi sam deloma odgovoren za škodo, in to v višini desetih odstotkov, saj se je dogodek zgodil zaradi njegove izzivalnosti in posledične toženčeve napadalnosti. Z upoštevanjem njegovega soprispevka mu mora nečak plačati 8404 evre z obrestmi od oktobra 2006, medtem ko je sodišče zahtevek za plačilo še dodatnih 8287 evrov zavrnilo. Po medsebojnem pobotu stroškov pravdnega postopka mora toženi nečak glede na uspeh v pravdi tožniku plačati 2666 evrov, takšno odločitev pa je tokrat potrdilo tudi višje sodišče.

Med sojenjem se je pokazalo, da je med tožnikom ter njegovo sestro in nečakom izbruhnil spor zaradi tožnikove mreže za kumare, ki jo je prejšnjega dne poškodoval nečakov oče. Zato je tožnik svojo sestro ozmerjal, ona mu ni ostala dolžna, nato se je vmešal nečak.

Stricu je pristopil izza hrbta in ga udaril s pestjo izza ušesa ter mu zlomil čeljust. Nečak se je znašel v kazenskem postopku zaradi očitka povzročitve lahke telesne poškodbe, a je bil postopek ustavljen zaradi zastaranja kazenskega pregona. Že v kazenskem postopku so ugotavljali, ali je tožnikov dvojni vid posledica poškodbe, in komisija ljubljanske medicinske fakultete je ugotovila, da ni. Njihovi mariborski kolegi, ki so izdelali mnenje v civilnem postopku, pa so ugotovili drugače: vzročna zveza med udarcem oziroma zlomom in dvojnim vidom vsekakor obstaja, pri udarcu s pestjo v čeljust pa so bila poškodovana mehka tkiva v orbitni votlini.

Ni šlo za silobran

Nečak se je zagovarjal, da je sorodnika udaril v silobranu, saj da je le branil mamo, ki jo je bil njen brat napadel, nanjo vpil in jo žalil ter nadnjo šel s sadjarskimi škarjami.

A sodišča o silobranu ni prepričal, da ni šlo za silobran, pa je sodišče ugotovilo ravno iz pričanja toženčeve matere. Ta ravnanja svojega brata, ko je ta mahal s škarjami, očitno ni razumela kot napad, saj ni bežala ali klicala na pomoč. Zato sodišče nečakov fizični napad obravnava kot odziv na tožnikov verbalni (in ne fizični napad) na svojo sestro, toženčevo mater; besedne žalitve same po sebi niso samodejno opravičilo za telesni napad, odziv pa je bil čezmeren in protipraven. »Gre za obračunavanje med tožnikom in tožencem, v konkretnem primeru pa tudi za posledico njihovih družinskih sporov,« ugotavlja višje sodišče, ko pravi, da je bil toženi gotovo izzvan s stričevim grobim zmerjanjem matere in mahanjem, a da to še ne pomeni, da je šlo za silobran.

Čeprav se tožnik ni strinjal, da je sokriv za dogodek, ker je verbalno napadel nečakovo mater oziroma svojo sestro, češ da besedne žalitve same po sebi niso podlaga za sokrivdo, ki bi upravičevale telesni napad, je višje sodišče sklenilo, da je okrožno sodišče ravnalo pravilno, ko mu je prisodilo deset odstotkov odgovornosti za nastalo škodo. Prav tako je povsem primerna dosojena odškodnina.