Tiskane izdaje
Kranj – Uršulinski samostan Sv. Duh v Škofji Loki bo od države dobil več kot milijon evrov odškodnine, ker redovnice niso mogle upravljati premoženja, vrnjenega v denacionalizacijskem postopku.
Poročali smo že, da je kranjsko okrožno sodišče konec avgusta odločilo, da mora Republika Slovenija uršulinkam plačati 683.342 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. januarja 2008 do plačila, teh pa je zdaj že 370.000 evrov.
Predstojnica Judita Mihelčič je po vročeni pisni sodbi razložila, da je že na obravnavi julija izrazila željo, da se zadeva konča in da se na odločitev sodišča samostan ne bo pritožil, včeraj pa je tudi Anita Drev, predstavnica za odnose z javnostjo na državnem pravobranilstvu pojasnila, da se Republika Slovenija v 15-dnevnem roku, ki se je iztekel 12. septembra, zoper sodbo ni pritožila.
Uršulinski samostan je državo tožil, ker redovnice niti po končanem denacionalizacijskem postopku, ki se je vlekel več kot 15 let, niso mogle uporabljati poslovne stavbe in garaže v Blaževi ulici v Škofji Loki. Odškodnina sestram uršulinkam kot denacionalizacijskim upravičenkam po zakonu o denacionalizaciji pripada za obdobje od uveljavitve zakona 7. decembra 1991 do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji 3. februarja 2007. Po tem je trajalo še 18 mesecev, da se je iz objekta izselil Slovenski etnografski muzej.
Pred drugo svetovno vojno so imele uršulinke v škofjeloškem gradu notranjo in zunanjo šolo za dekleta ter internat, med vojno so v samostanu bivali nemški vojaki, po podržavljenju pa so morale oditi in zato so kupile zapuščen Ajmanov grad pri Svetem Duhu, ki je bil dom oskrbnika loškega gradu v času freisinških škofov, ter se preživljati s kmetijo. Gospodarska poslopja so redovnice postopoma obnovile in ga spremenile v dom duhovnosti, tako imenovano Hišo kruha, v kateri je tudi noviciat za bodoče uršulinke.
Redovnice: Prednostna skrb za ostarele in bolehne
V skupnosti v Svetem Duhu je zdaj 16 redovnic, smo izvedeli včeraj, kjer pa odločitve zaradi odsotnosti predstojnice Judite Mihelčič niso komentirali. Predstojnica pa nam je že v pogovoru na začetku septembra omenila, da kljub prejeti odškodnini za zdaj ne vidi možnosti, da bi prazne prostore v Blaževi ulici, kjer je deloval Slovenski etnografski muzej, oživile redovnice same, saj morajo prednostno poskrbeti za več ostarelih in bolehnih sester, popolnoma odvisnih od mlajših.
