Državljan BiH v Slovenijo z 19 puškami

Po prijetju Amara Bajrića z 19 puškami v Sloveniji so sledile aretacije tudi v Bosni in Hercegovini.

Objavljeno
19. marec 2018 10.05
Nada Černič Cvetanovski
Nada Černič Cvetanovski
Krško – Kar 18 avtomatskih pušk, lovska puška, dve predelani pištoli, 37 nabojnikov za avtomatsko puško in 689 nabojev različnih kalibrov je bil izplen mobilnega oddelka Finančnega urada Novo mesto, katerega pripadniki so se na mejnem prehodu Obrežje decembra lani odločil pregledati vozilo državljana Bosne in Hercegovine (BiH) Amara Bajrića. Ta trdi, da ni kriv.

Devetnajstega decembra lani se je 21-letni Amar Bajrić z vozilom bosanskih registrskih tablic, ki ni bilo njegovo, pripeljal na Obrežje za vstop v Slovenijo. Pripadniki mobilnega oddelka Finančnega urada Novo mesto so opravili pregled njegovega vozila, odstranili tapete na dnu in odkril prirejen prostor, namenjen tihotapljenju blaga. V njem je bila velika količina vojaškega orožja, ki ga zakon o orožju uvršča med prepovedano orožje. Zagrožena kazen za promet s prepovedanim orožjem je do deset let zapora. Vendar obtoženi Bajrić trdi, da ni kriv: »Sploh nisem vedel, kaj imam v vozilu,« je povedal na sodišču.

Njegova zagovornica Marija Vrisk je sodišču predlagala, naj v postopku zasliši nekaj državljanov BiH. Tistega, ki je vpisan v prometno dovoljenje kot lastnik vozila in bo lahko pojasnil, kako je vozilo prišlo v roke obdolženega Bajrića. Pa tistega, ki je bil prvotno predviden, da bo peljal avto v Ljubljano, a se je kasneje premislil. V postopku naj bi preverili še, kdaj so bili z obtoženčevih mobilnih telefonov izbrisani vsi podatki, klici in SMS-sporočila, saj je menda obtoženi dobil telefon tistega dne, ko je šel na pot.

Orožje in strelivo iz BiH v EU

Tožilka Barbara Jenkole Žigante pa bi v okviru mednarodne pravne pomoči potrebovala pomoč tožilstva BiH, ki prav tako vodi postopke zoper storilce, povezane s tihotapstvom orožja. Te osebe bi zaslišala kot priče, zanima jo tudi, kakšen je njihov status oziroma v kakšni fazi je postopek v BiH. Slovenski kriminalisti so se po prijetju Bajrića obrnili na varnostne organe Bosne in Hercegovine, ki so tam izvedli hišni preiskavi. Po podatkih tožilstva BiH je tam v začetku januarja policija priprla 32-letnega Almira Hrnjića, ta naj bi bil eden od članov organizirane kriminalne združbe, ki je tihotapila orožje in strelivo iz BiH v države EU. Policijske in varnostne službe so začele iskati Hrnjića nekaj dni po aretaciji na Obrežju. Njegovo tihotapsko dejavnost naj bi potrdile priče iz Tuzle in Slovenije.

Tudi Zenica blog je objavil sporočilo tožilstva BiH, da je federalna uprava policije po nalogu tožilca iz posebne skupine za organizirani in gospodarski kriminal ter korupcijo v povezavi s to zgodbo aretirala 39-letnega Adisa Abasa iz Zenice zaradi domnevnega prepovedanega prometa z orožjem in vojno opremo. Tamkajšnje tožilstvo je sporočilo, da Abasa preiskujejo v okviru mednarodne operacije, ki poteka v sodelovanju s partnerskimi agencijami Republike Slovenije, njen namen pa je odkrivanje pripadnikov organizirane kriminalne skupine, katere člani se ukvarjajo z nabavo in tihotapljenjem večjih količin avtomatskega orožja in streliva.

Zahodnobalkanska pot ostaja primarna tihotapska pot

Robi Ribič
, višji kriminalistični inšpektor iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, je dejal, da zadnji primeri odkritega orožja v Republiki Sloveniji, državah EU in na območju Zahodnega Balkana ter druge operativne ugotovitve v sklopu mednarodnega sodelovanja potrjujejo, da zahodnobalkanska pot ostaja primarna tihotapska pot. Največkrat tihotapljeno orožje so pištole, revolverji kalibra 7,65 in devet milimetrov, avtomatske vojaške puške Crvena zastava, ročne bombe M75, M52, malo manj pa druga eksplozivna sredstva, kot so vojaške mine, improvizirane eksplozivne naprave, raketometalci, trombloni. Orožje se v EU tihotapi iz držav Zahodnega Balkana, največkrat v Francijo, na Švedsko, Dansko, Nemčijo, Nizozemsko, malo manj v druge države članice EU. Orožje največkrat tudi izvira z območja Zahodnega Balkana, naročniki orožja pa so predvsem kriminalne združbe v EU pa tudi posamezniki.