Filmskim tatvinam avtomobilov je odklenkalo

Ljubljana – Zadnja leta se krivulja ukradenih motornih vozil dviguje, preiskovalce pa dodatno skrbi, ker se je zaradi novega načina dela storilcev nekoliko zmanjšala preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj. To gre pripisati temu, da večino vozil razstavijo in razrežejo. Nekaj avtomobilskih delov gre po naročilu v razbita vozila, nekaj pa jih prodajo na črnem trgu.

Lani je »novega lastnika« dobilo približno 1400 vozil, a točnega podatka policija zaradi kompleksnosti obdelave podatkov še ne more posredovati, točna številka bo znana šele ob polletnem poročilu. Skrb vzbujajoče je, pravi Dejan Garbajs, vodja sektorja za splošno kriminaliteto, da je zadnja leta čedalje več tatvin in odvzemov vozil. Od leta 2008, ko je bilo iskanih 900 vozil, je lani število, kot omenjeno, poskočilo že na kakšnih 1400.

Raje ga razstavijo, kot prodajo celega

»S tem problemom se spopadajo povsod. Glede na število registriranih in ukradenih vozil imamo eno najnižjih statistik na območju Evropske unije. Eno leto smo bili celo povsem na zadnjem mestu, sicer pa se vedno gibljemo na zadnjih treh mestih,« pomiri sogovornik.

Poleg ukradenih osebnih avtomobilov se v policijski statistiki najdejo tudi ukradeni tovornjaki, izgine celo kakšen avtobus, traktor, delovno vozilo ali štirikolesnik. Kot pri podobnih tovrstnih nečednostih kriminalci najraje delajo ponoči.

Garbajs pojasnjuje, da ga kot kriminalista skrbi nenehen porast tovrstnih kaznivih dejanj v zadnjih letih, a vse le ni tako črno, saj so po vstopu Slovenije v schengensko območje zaznali upad teh dejanj. Število ukradenih vozil lahko močno oklesti že razkrinkanje kakšne večje kriminalne združbe. To se je, denimo, zgodilo v letih 2007 in 2008, ko so razbili eno večjih združb pri nas, v sklopu te preiskave pa so identificirali do zdaj največ ukradenih vozil.

Preiskovalci po celotni Evropski uniji se ne srečujejo le s povečanim številom ukradenih motornih vozil, ampak tudi raziskanost kaznivih dejanj nekoliko upada. »Statistično bi lahko rekli, da delo policije peša, a je treba izpostaviti težavo, s katero se spopadamo. Ker se vse več vozil proda po delih, je težko izslediti izvor posameznega dela. Če odkrijemo motor, se po številki šasije da ugotoviti izvor, težje pa je, če najdemo, denimo, blatnik ali samo žaromet, potem težko trdimo, da smo odkrili ukraden avto.«

Renault na prvem mestu, a žal po tatvinah

Pred nekaj leti je bil med znamkami ukradenih vozil na prvem mestu Renault, vmes ga je za malenkost prehitel Volkswagen, zdaj pa je spet največ povpraševanja po Renaultovih vozilih. Na splošno so najbolj iskane nemške znamke, da je v Sloveniji Renault visoko na lestvici, pa je razumljivo, saj po cesti kroži veliko teh vozil.

Storilci so se v zadnjem času prilagodili trendom in policijskemu delu, zato se morajo tudi preiskovalci stalno prilagajati miselnosti tatov. Opažajo, da se je taktika kriminalcev precej spremenila. Če so včasih ukradli, recimo, renault clio in so namestili številko šasije drugega clia, ki je bil razbit, je bil ta avto hitro na cesti. A to za može v modrem ni bil preveč trd oreh. Spremljali so razbita vozila, prometne nesreče, in če nekaj časa to delaš, imaš že nekaj občutka, kateri avtomobil bi lahko prišel v poštev.

Zdaj pa iščejo vozila, ki so po zavarovalniških kriterijih ocenjeni kot »totalke«, vendar to ne pomeni, da je pločevina povsem zverižena. »Dovolj je, da je spredaj malo razbit in da se sprožijo zračne vreče. Storilci potem po naročilu poiščejo enako vozilo, po možnosti iste barve, in dela je izjemno malo. Iz ukradenega poberejo koristne dele in imajo v dnevu ali dveh iz 'totalke' povsem brezhiben avto,« sogovornik na kratko opiše najnovejše postopke dela. Zgodi se tudi, da združbe ukradejo avto brez predhodnega naročnika, ga razstavijo in razrežejo, potem na spletu posamezne dele spravijo v promet pod pretvezo, da prodajajo dele razbitega avtomobila.

Filmskih tatvin, ko nepridipravi razbijejo steklo, zlomijo volansko ključavnico in za zagon motorja spojijo žice, ni več. Storilci so se modernizirali, zdaj uporabljajo specialno orodje in elektronske pripomočke. S takšnimi posli si zdaj roke mažejo večinoma organizirane kriminalne združbe. Ni pa nujno, da se člani med seboj poznajo, saj nekdo izdela oziroma priskrbi primerno orodje, spet drugi avto ukrade, ga odpelje na dogovorjeno mesto, tretji ga razstavi ali predela, četrti proda dele in podobno.

Slovenski avto vse do Azije

Vsako tatvino vozila preiskovalci obravnavajo resno, saj je to uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Na podlagi prijave oškodovanca začnejo kriminalistično preiskavo, opravijo ogled kraja dejanja, zbirajo obvestila in preverjajo okoliščine. Verjetnost, da bodo odkrili dele ukradenega vozila ali pa bo avto vrnjen prvotnemu lastniku, je približno 20-odstotna.

V Sloveniji ukradene avte so našli že v Rusiji, Tuniziji, Saudski Arabiji, najdlje je pripotovalo celo do Južne Koreje. Da se storilci raje osredotočijo na vozila višjega cenovnega razreda, je povsem logično, saj je tveganje enako kot pri cenejših avtomobilih, zaslužek pa precej večji.