Finski obtoženci v aferi Patria zavračajo obtožbe

S prodajo oklepnikov Sloveniji ni bilo nič narobe, trdijo. Proces se bi decembra nadaljeval s povezanim primerom za Hrvaško.

Objavljeno
10. oktober 2013 13.34
R. D., Delo.si, STA
R. D., Delo.si, STA
Ljubljana/Helsinki - Na finskem sodišču se je danes nadaljevalo izrekanje zaključnih besed obtoženih v procesu v zvezi s prodajo osemkolesnikov finske Patrie Sloveniji. Proces se bo formalno zaključil v petek in predvidoma decembra nadaljeval s povezanim primerom za Hrvaško. Obtoženi so danes ponovili, da s prodajo oklepnikov Sloveniji ni bilo nič narobe, poroča STA.

Minuli petek je svoje zaključne besede že podal nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles, Heikki Hulkkonen, ki je bil tudi izvršni vodja projekta, danes pa so bili na vrsti še nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, zastopnik koncerna za Slovenijo Reijo Niitynen ter direktor prodaje Tuomas Korpi.

V petek bo na vrsti še glavni finančni direktor Kai Nurmio ter samo podjetje Paria Vehicles. Vsi so obtoženi podkupovanja javnih uslužbencev v Sloveniji oz. oseb, ki so vplivale na nakup 135 osemkolesnikov za Slovensko vojsko za 278 milijonov evrov leta 2006. Direktor trženja Pupputi, ki je bil osumljen industrijskega vohunjenja, pa je bil zaradi umika obtožb iz procesa že izločen.

Obramba je danes ostro napadla tožilstvo, da so dokazi, ki so bili predstavljeni sodišču, zgolj posredni, zbrani od vsepovsod in da ne predstavljajo prave zgodbe in zato tudi nikakor ne zadostujejo za obsodbo.

Odvetniki obtoženih so tudi poudarili, da so se posredniki v poslu preveč hvalili, koga vse poznajo in kako močne so njihove povezave, vendar pa da je to v tovrstnih poslih z orožjem običajno. Tudi sicer da je bil posel prodaje Patriinih oklepnikov Sloveniji povsem običajen in podoben tovrstnim poslom drugod.

Tudi prizadevanja za stike s tedanjim slovenskim predsednikom vlade Janezom Janšo niso nič neobičajnega in bi bilo pravzaprav čudno, če si za to ne bi prizadevali. Tovrstni kontakti so namreč celo zaželeni, tudi zaradi protidobav in podobnega, kar je običajno del pogodbe z državo.

Poudarili so še, da je bil ravno Janša tisti, ki je nakup oklepnikov odprl konkurenci; pred tem je bil namreč že sprejet dogovor, da bi posel brez razpisa prevzela kar Sistemska tehnika. Sklicevali so se tudi na podatke Transparency International, da je bilo v Sloveniji pred in po Janševi vladi več korupcije, tedaj pa da je bila Slovenija nekje na ravni Francije.

Navsezadnje Patria iz posla tudi ni potegnila nobene posebne koristi; marža od posla je bila nižja od običajne, ponudba je bila precej cenejša od konkurence in še pred podpisom pogodbe so znižali ceno, so še poudarili odvetniki obtoženih.

Wiitakorpi je na vse to dodal še, da je bil sam kot generalni direktor Patrie daleč od dnevnih poslov in da v poslu s Slovenijo ni bilo nič takega, da bi moral posredovati.

Odvetnica Korpija, Asta Suponen je še dodala, da bi bilo zelo nenavadno, da bi Korpi tvegal koruptivne posle s Slovenci, ker je bil tedaj nov v Patrii in še ni bil domač z orožarskimi posli in tudi ni poznal regije.

Odvetniki obtoženih si še opozorili sodišče, da sodba ne bi smela temeljiti na sodbah sodišč v Avstriji in Sloveniji, kjer sta se procesa na prvi stopnji sicer že zaključila, a še nista pravnomočna in zato tudi ne moreta imeti vpliva na proces na Finskem. Poudarili so še, da so bile na sodiščih v Sloveniji in Avstriji zaslišane tudi priče, ki jih finsko sodišče ni zaslišalo.

Izrekanje zaključnih besed se bo nadaljevalo še v petek, nato pa naj bi ko naj bi bila na vrsti tudi razprava o kaznih za obtožene, vendar le za Wiitakorpija in Nurmija, ki nista obtožena v povezanem procesu prodaje oklepnikov Hrvaški. Tožilec Jukka Rappe je že napovedal, da bo vztrajal pri zahtevanih kaznih dveh let in pol zapora za Wiitakorpija in leto dni pogojne zaporne kazni za Nurmija, je za STA še povedala Akerlindova.

Kdaj naj bi se nato proces nadaljeval s hrvaškim delom, se sodišče ni odločilo. Po napovedih naj bi bilo to nekje decembra in ne novembra, kot se je to sprva predvidevalo, je še povedala Akerlindova. V tem delu so med šestimi obtoženimi tudi trije obtoženi iz slovenskega procesa - Hulkkonen, Niitynen in Korpi, ki naj bi pri prodaji 84 osemkolesnikov Hrvaški v vrednosti 112 milijonov evrov izplačali za 1,5 milijona evrov podkupnin hrvaškim predstavnikom. Med njimi naj bi bil celo bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Hrvaški del procesa naj bi se nato končal nekje februarja ali marca, sodba pa naj bi bila znana konec spomladi oz. v začetku poletja. Sodbe bodo tedaj izrečene za vse obtožene, tudi za Wiitakorpija in Nurmija, ki nista del hrvaškega dela, je še pojasnila Akerlindova.