Tiskane izdaje
Kranj - "Obremenjevali so vas zagovori voznikov Ivana Grilca in Branimirja Štefančiča, a poraja se dvom, zakaj sta to storila. Sta si želela le izboljšati svoj status, sta skesanca ... ? Če sodišče pogleda dokumente, je nenavadno, kaj vse so o Gabru Hartmanu razlagali v procesu Kolo. A kaj je resnica, veste zgolj in samo vi. Da bi vas obsodili, bi morali biti prepričani v vašo krivdo. Nesporno ste naročili prevoz tovora Marku Oselju, za kaj več pa ni dokaza," je v torek po koncu sojenja obrazložila oprostilno sodbo sodnica Andreja Ravnikar. Petčlanski sodni senat je namreč zaradi pomanjkanja dokazov odločil, da 38-letnega Gabra Hartmana iz Bitenj pri Kranju že v drugo oprosti organizirane trgovine z drogo.
Gorenjska heroinska naveza je bila razkrinkana v letih 1996 in 1997. Medtem ko je bil mlajši od bratov Hartman, zdaj 36-letni Andrej obsojen na 14 let zapora, pa je bil starejši od bratov Hartman, to je Gaber, že leta 2004 oproščen obtožbe, da je sodeloval v združbi, ki se je ukvarjala s prodajo heroina. Višje sodišče je sodbo marca 2005 razveljavilo, sojenje na okrožnem sodišču v Kranju pa je steklo natanko štiri leta pozneje. Glavna obravnava je bila marca prekinjena, ker je obtoženemu Hartmanu umrla mati, včeraj pa so pred spremenjenim senatom sojenje začeli na novo. Sodnica Andreja Ravnikar je najprej več kot tri ure brala izpovedi Ivana Grilca (v nizozemskem zaporu prestaja 19-letno zaporno kazen), Branimirja Štefančiča in Marka Oslja, ki je bil obsojen na 10 let zapora. Medtem ko je Grilc zatrjeval, da so vsi vozniki vedeli, da prevažajo drogo in da je Hartman organiziral prevoz vsaj 3000 kilogramov heroina iz Bolgarije in Makedonije v Italijo, Španijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in na Nizozemsko, pa Oselj Hartmana nikoli ni obremenil oziroma ga izdal. Štefančič, ki je nekoč prostodušno izjavil, da je vse informacije v zvezi s Hartmanom pridobil iz medijev in bifejev, pa je denimo izpovedal, da se je Gaber Hartman sprva na veliko ukvarjal z ilegalnim prevozom cigaret in da je živel na veliki nogi, nato pa se je preusmeril na drogo. Kot je trdil Štefančič, je Gaber najprej vozil sam, nato so to zanj počeli drugi vozniki. Droge pa da ni prodajal, le dogovoril se je za vse podrobnosti pri balkanskih dobaviteljih in prevzemnikih v zahodni Evropi. Višja tožilka za posebne zadeve Branka Zobec Hrastar je skušala enako kot v letu 2003 dokazati, da Gaber Hartman naročil Marku Oslju, naj pripelje iz Bolgarije z njegovim polpriklopnikom hladilnikom 11 ton paprike, med katero je bilo tudi 190 kilogramov heroina. Oslja so 13. oktobra 1996 prijeli na mejnem prehodu Gradina na jugoslovansko-bolgarski meji, in ga v Srbiji obsodili na deset let zapora, vendar je po polovici kazni po izkopanem rovu spektakularno pobegnil iz zapora v Sremski Mitrovici in zbežal v Slovenijo. V torek je sodnica brala tudi odlomke iz kazenskega spisa sodišča v Pirotu oziroma sojenja, na katerem je bil Oselj obsojen. A senatu se pričanja dveh carinikov, češ da je nenavadno, da Oselj ni imel vklopljenega hlajenja na polpriklopniku hladilniku, ni zdelo zanimivo. Prav zaradi sumljivo izklopljenega hladilnika so se namreč na mejnem prehodu odločili za temeljit pregled, saj vlaga za cigarete oziroma droge ni priporočljiva. Tožilka je v torek opozarjala, da je bil tovor paprike le krinka za prevoz heroina in da po analizi vseh izpovedb bolj verjame Grilcu, a ji senat pri teh njenih ugotovitvah ni sledil. Za Gabra Hartmana je zahtevala sedem let in pol zapora (na prejšnjem sojenju osem let). Kot hladna prha pa so na tožilko delovale besede Mateja Sršena, enega od dveh zagovornikov, češ da na ponovljenem sojenju ni bilo povedanega nič novega, kar bi sodišče prepričalo v krivdo obdolženca. Takoj po razglasitvi sodbe je tožilka že napovedala pritožbo.
