Tiskane izdaje
Maribor – Heker Sebastjan Mihelčič s spletnim vzdevkom Goldi72 je spet stopil pred sodnika. Tokrat zaradi suma pranja denarja. Tožilec Niko Pušnik mu je v zameno za priznanje krivde ponudil poldrugo leto zapora in 10.000 evrov denarne kazni, česar pa Mihelčič ni sprejel.
»Absolutno ne priznavamo, ker ravnanja pod obtožbo niso kazniva dejanja,« je na tožilčevo ponudbo odvrnil Mihelčičev odvetnik Andrej Kac. Opozoril je, da so njegovemu klientu kršene zakonske in ustavne pravice, saj bi moralo sodišče vse zadeve zoper njega voditi v obliki enotnega postopka, torej v paketu z že pravnomočno končanima postopkoma. V omenjenih zadevah je namreč krivdo priznal in že prestaja zaporno kazen.
Mihelčičev modus operandi je dobro znan. Podjetjem in samostojnim podjetnikom je poslal lažno elektronsko sporočilo s priponko, vanjo pa skril kodo »Black shade«. Ta je okužila operacijski sistem ter mu omogočila neoviran dostop do uporabniških imen in gesel. Z njimi je dostopal do spletnih bank in iz njih na druge račune nakazoval različne zneske. Pomagači, v svetu spletnega kriminala znani kot mule, so mu zatem ukradeni denar izročali v gotovini.
V zadnjem primeru, ki ga je začelo obravnavati mariborsko okrožno sodišče, tožilstvo Mihelčiču očita pranje denarja v znesku 345.000 evrov na škodo dveh podjetij. Tožilstvu mu je naprtilo, da je 1. februarja 2013 dejanje zagrešil skupaj s Klemnom Kumrom in Igorjem Jamniškom. Slednji je menda angažiral Kumra, ki je ustanovil dve podjetji, na njuna transakcijska računa pa je zatem Mihelčič z računov družb, ki jim je ukradel gesla, nakazal denar.
Sodni proces v tej zadevi se je sicer začel na ljubljanskem okrožnem sodišču (takrat je krivdo priznal le Kumer), po besedah Jamniškovega zagovornika Mitje Jeleniča Novaka je bil predobravnavni narok 24. junija 2013, zato je lahko postopek v Mariboru le nadaljevanje ljubljanske obravnave. »Mislim, da moramo najprej to razčistiti in dobiti spis iz ljubljanskega primera,» je predlagal Jelenič Novak in dodal, da je ljubljanska obravnava že skoraj končana. »Moja stranka vztraja, kot že od začetka postopka, da z dejanji nima nič, tega ni naredila,« se je odzval na ponudbo tožilca, ki bi v primeru priznanja krivde predlagal eno leto zapora in 10.000 evrov denarne kazni.
Proces v Mariboru se bo začel oziroma nadaljeval sredi februarja, odvisno od ugotovitev sodnika Danila Obersnela, ko bo proučil ljubljanski kazenski spis in odločil o predlogu obrambe za postavitev izvedenca računalniške stroke in zaslišanje 18 prič.
Mihelčiča medtem čaka nadaljevanje še enega procesa, prav tako zaradi suma pranja denarja. Gre za del postopka, v katerem se je razvpiti heker dvakrat pokesal. Tožilec mu je poleg 17 primerov pranja denarja naprtil osem napadov na informacijski sistem in 38 nadaljevanih kaznivih dejanj velike tatvine. Z različnih računov je izmaknil skoraj milijon evrov, denar pa je nakazal na račune vsaj petnajstih mul.
Heker se je na sodišču dolgo upiral in vztrajno zanikal vpletenost v nečedne posle, potem pa si je sredi postopka nenadoma premislil. Najprej je maja lani priznal napade na informacijski sistem in si prislužil dve leti zapora, tri mesece kasneje se je pokesal še za velike tatvine. Slednje pa se mu ni ravno obrestovalo, saj se je tožilec kljub priznanju krivde pritožil zoper višino kazni in višje sodišče jo je s štirih let in štirih mesecev zapora zvišalo na šest let.
A to je skupno še vedno bistveno manj od predloga, ki mu ga je na začetku procesa pod nos pomolil Pušnik. Ponudil mu je astronomskih 22 let zapora, česar Mihelčič kajpada ni sprejel. Kasneje se je za priznanje krivde odločil zgolj zato, ker se je pokazalo, da tožilec le ne bo vztrajal pri tako visoki kazni, poleg tega si je želel čim prej iz pripora, saj je tam režim strožji in je imel zelo omejene stike z družino.
