Tiskane izdaje
Maribor − Domnevni heker Sebastjan Mihelčič se je očitno odločil, da bo kazniva dejanja priznaval po etapah. Potem ko se je maja letos pokesal zaradi vdorov v informacijske sisteme in dobil dve leti zapora, je zdaj priznal še veliko tatvino. Kazen mu bo sodišče izreklo v petek.
Tožilec Niko Pušnik kljub priznanju ni pokazal pretiranega usmiljenja, sodišču je predlagal, naj Mihelčiča v keho vtakne za sedem let. Predlog je podkrepil s številnimi oteževalnimi okoliščinami, od tega, da je šlo za obsežno kriminalno dejavnost, saj so preiskovalci ugotovili, da je okuženih računalnikov prek 250, do tega, da je obtoženi opravil 38 vdorov v spletne banke in sunil skoraj milijon evrov.
Poudaril je, da v tem kazenskem postopku obravnavajo najobsežnejši primer zlorabljanja spletnih bank v zgodovini Slovenije, zato je potreben odločen odziv sodišča z namenom odvračanja potencialnih storilcev. Kot olajševalni okoliščini je tožilec omenil le dosedanjo obtoženčevo nekaznovanost in to, da je dejanje priznal.
Mihelčičev zagovornik, odvetnik Jože Majer, je menil povsem drugače. Po njegovem prepričanju kaznivo dejanje velike tatvine nima takšne teže, kot poskuša prikazati tožilec: »Menim, da smo vsi skupaj bolj pod vtisom javnosti. Večjo težo je treba dati priznanju.« Predlagal je, naj sodišče ne izreče kazni, višje od treh let zapora, saj ne gre prezreti, da ima Mihelčič šoloobveznega sina in brezposelno partnerko.
Pa še pranje denarja
Mihelčič se je za priznanje odločil kljub temu, da, kot trdi, ni kriv. A ker že sedemnajst mesecev sedi v priporu in ima omejeno komunikacijo z družino, tarejo pa ga tudi težave s hrbtenico, želi čim prej zaprositi za predčasno prestajanje zaporne kazni, saj je v zaporu režim bistveno manj strog kot v priporu. Vendar sodni proces s priznanjem in petkovo sodbo še ne bo končan. Tožilec namreč Mihelčiču očita še pranje denarja, česar obtoženi doslej še ni priznal, ker pač ne priznava premoženjskopravnih zahtevkov oškodovancev. Gre za denar, ki ga je uspelo dvigniti njegovim pomagačem, v svetu spletnega kriminala znanim kot mule. Mihelčič je namreč deloval tako, da je številnim podjetjem in samostojnim podjetnikom poslal lažno elektronsko sporočilo s priponko s skrito kodo »black shade«. Ta je okužila operacijski sistem ter hekerju omogočila dostop do uporabniških imen in gesel, tudi za spletno bančništvo. Pri tem mu je baje pomagalo najmanj petnajst mul, ki so ukradeni denar prejele na svoje račune in ga menda za primerno provizijo izročile Mihelčiču.
Obtoženi je begosumen
Tožilec Pušnik je sodnemu senatu predlagal, naj Mihelčiču podaljša pripor do nastopa prestajanja zaporne kazni. Po njegovem prepričanju bi lahko obtoženi bodisi pobegnil ali dejanje ponovil. Glede slednjega se je oprl na mnenje računalniškega izvedenca Boštjana Kežmaha, da lahko Mihelčič še vedno vzpostavi nadzor nad odkritimi in neodkritimi okuženimi računalniki in da vsa obtoženčeva elektronska oprema še ni v rokah organov pregona. Kar se tiče begosumnosti, pa je tožilec prepričan, da obstaja velika nevarnost, da jo bo obtoženi popihal. Mihelčiča namreč čaka razmeroma dolgo prestajanje kazni, verjetno pa je tudi, da razpolaga s pretežnim delom ukradenega denarja, meni Pušnik.
